DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 8 <-- 8 --> PDF |
V ostalih krajih banovine sekajo borov les hkrati z drugim drevjem. Kjer je vzrastel na boljših tleh in v mešanih sestojih, je dobre kakovosti ter se uporablja´ za stavbe, vodne zgradbe, telefonske in električne drogove, za mostove in deloma tudi za žagano robo. Na tukajšnem trgu pa je povpraševanje specielno po borovem lesu razmeroma redko. Kjer pa se izkorišča borovec slabih tal, in to velja za večjo polovico borovih gozdov v banovini, je les uporaben le za slabše Sortimente, ker je drevje kratke rasti in ima razkrečeno vejevje. V večji meri prodajajo borovino le za jamski les, katerega konsumirajo domači rudniki precejšno množino. Doma uporablja mali gozdni posestnik borov les za popravila gospodarskih poslopij, za zgradbe ob vodi, za količevje in za drva. S tem štedi les drugega drevja (smreke, bukve), ki ga lažje in z večjim1 dobičkom unovči. V splošnem borovja ne sekajo v večji meri, nego prirašča. Te velja posebno za kraje, kjer se borovina1 ne prodaja lahko. V srezu Doljna Lendava pa je sekanje bora vsled eksploatacije na posestvu ki je sedaj last križevačke imovne občine, prekomerno. Tudi v Beli Krajini so bili v povojnem času posekani nekateri borovi gozdovi do čistega. Od stranskih produktov izkoriščajo v borovih gozdih predvsem steljo. To grabijo ponekod v tako veliki meri, da pada hasek lesoreje, ki naj bi bil glavni dohodek gozdov, na drugo mesto. Take gozdove nazivajo »steljnike«, ki so običajno zelo redko z drevjem obraščeni (0*2—0´5 obrasti) tako da stoji včasih na enem hektarju le okoli 50 kržljavih dreves. Talno steljo (igličevje, listje, praprot, resje, mah in travo) poberejo vsako leto tako močno, da se tla slabšajo od dne do dne. Ker se pri steljarjenju pokonča mnogo naravnega pomladka, ni mogoče doseči višje obrasti sestoja. V redkih borovih sestojih, zlasti tam, kjer gospodarijo solastniki, močno pasejo živino in s tem občutno škodujejo lesoreji. Smola se v večjem obsegu ne izkorišča. V letu 1928. in 1929. so se vršili poizkusi glede pridobivanja smole v gozdovih na levem bregu Drave, ki pa so se pozneje opustili. Storže in seme nabirajo za prodajo večinoma le tam, kjer raste gladki bor (p. strobus), tako v okolišu Ravnega polja v Herbersteinovih gozdovih in okrog Strmšča ter v Mokricah. Škode v borovih gozdovih povzročajo podnebni vplivi, požari, rastlinski škodljivci, živali in ljudje. Med podnebnimi vplivi je navesti posebno poškodbe po snegu in ledu, ki lomita krhke veje in vrhove borovca. Snegolomi se pojavljajo na borovju bolj pogosto kot na drugem drevju. Tudi viharji in vetrovi napravijo boru mestoma dosti škode. Na posledicah poškodb, ki jih je napravila toča v gričevju Prekmurja 1. 1928., trpe še sedaj borova drevesa, ki hirajo ter si ne morejo opomoči. Požar, ki zlasti ob sušah borovje bolj ogroža nego ostalo drevje, se v manjšem obsegu češče pojavlja in prizadene najbolj občutno mlajše kulture. Požari nastanejo največkrat ob železnicah vsled isker iz lokomotiv. Med rastlinskimi škodljivci se pogosto pojavlja gliva lophodermium pinastri, ki povzroča borovo rjo, in glivica peridermium pini, ki napada mlajše sestoje. Opaža se tudi, da v vzgojnem oziru škoduje boru breza, ki z bičajočim gibanjem svojih vej neugodno vpliva na razvoj borovca. 38 |