DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 6 <-- 6 --> PDF |
polovično udeležbo bora 2´93 od sto in gozdov, v katerih je bor primešan v manjši količini 9´7 od sto. Pod 11. razpredelkom navedena lesna masa borovine je cenjena aproksimativno. Kalkulirana je za vsak srez posebej po površini, pov prečni obrasti, srednji starosti ter po tem, kako je bor zastopan v me šanih gozdih. Natančnejša ugotovitev v sedanjih razmerah ni mogoča, zato imajo ti podatki vrednost samo za primerjavo, po kateri se da pre sojevati pomen in razprostranjenost borovih drevesnih vrst po posa meznih delih banovine. Prirastka borovih gozdov se ni moglo ceniti, če se je hotelo izogniti večjim napakam. Tudi množina letnega izkoriščanja borovine se ne da kontrolirati, ker mali posestniki velik del borovega lesa porabijo za domače potrebe. Tudi za les, ki se izvozi iz banovine, specielno za borovino, ni zadostnih podatkov na razpolago. Borovi gozdovi se nahajajo pretežno v privatni lasti malih kmetovalcev, od katerih poseduje večina le male gozdne parcele od 0´3 do 5 ha površine. Komplekse nad 100 ha borovih gozdov posedujejo privatna veleposestva »Negova« (v ljutomerskem okraju), »Ortnek« (v kočevskem srezu), Rakičani, Kodolič in Hartner v srezu Murska Subota, Herberstein in Strnišče v ptujskem srezu ter Smlednik v kranjskem srezu. Pod 100 ha sklenjenih borovih gozdov imajo veleposestva Mokrice in Boštanj v Krškem srezu, Vogler (v srezu Dol. Lendava) in Slatna v litijskem okraju. Ako primerjamo lastninske razmere borovih gozdov z razmerami vseh gozdov v banovini, opazimo, da je udeležba solastninskih posestev pri borovih gozdovih nekaj večja kot pri gozdovih v splošnem. V banovini so solastninski gozdi povečini v slabšem stanju kot privatni. Večji odstotek solastnin bi se dal zato razlagati tako, da je bor zavzel prostor tam, kjer se je gozde zanemarjalo ali v preveliki meri izkoriščalo steljo in pašo. V okraju Dolnja Lendava je posest borovih gozdov pretežno solastninska in sicer v lasti urbarijalnih zajednic in Križevačke imovne občine. Slednja je (odnosno prvotni lastnik Esterhazv) izkazovala nedavno še nad tisoč ha borovih sestojev. Po eksploatacijah v zadnji dobi je ostalo še kakih 500 ha pa tudi ti bodo posekani. Na golo posekane ploskve pogozdujejo sedaj z različnimi drevesnimi vrstami. V kočevskem srezu je okoli 50% borovih gozdov v solastninski posesti. Tudi v srezu Murska Sobota in Radovljica tvori nekaj borovih gozdov solastnine. Nadarbinskih borovih gozdov, to je gozdov župnih, cerkovniških, versko-občinskih in cerkvenih nadarbin, je največ v okrajih Murska Sobota, Dol. Lendava in Slovenjgradec. V litijskem srezu poseduje nekaj borovih sestojev banovinsko posestvo Ponoviče (3*5 ha). V istem okraju ima državna železnica cca. 8 ha borovih gozdov. Nekaj borovca (7 ha) je v državnih gozdih uprave kostanjeviške. Raznolične talne, klimatske in posestvene razmere, dalje razne oblike, v katerih bor sodeluje na sestavi gozdov, povzročajo različne načine postanka, vzgajanja in izkoriščanja bora. Nastanek borovih sestojev po gričevju Prekmurja, Slovenskih goric in v podobnih legah ne more izvirati povsod od umetne pogozditve. 36 |