DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 4 <-- 4 --> PDF |
vzgojna vprašanja po krajevnih razmerah, ki v posameznih slučajih zah tevajo v splošnem nasprotujoče si vzgojne mere. Posebno važnost je pripisovati borovju tudi radi tega, ker je raz širjeno najbolj v krajih, ki imajo razmeroma malo gozdov. Kakor drugi gozdovi Dravske banovine, tako so tudi borovi večinoma v posesti malega kmetskega posestnika. Večina teh gozdov ni, in v bližnji bodočnost tudi ne bo gospodarsko urejena. To dejstvo zelo oiežkoča dobro usmerjeno vzgajanje. Sredstva s katerimi bi se dalo izvesti izboljšanje prilik bi bila med drugimi nastopna: gozdarsko osebje, ki je prideljeno občeupravnim oblastvom, naj bi širilo z nasveti, podukom in drugimi ukrepi pravilno vzgajanje; ustanovili naj bi se vzorni sestoji v gozdovih države in samouprav; propagiralo naj bi se koristne gozdnogospodarske zadeve v dnevnem; časopisju in v poljudnih publikacijah. Slednje bi bilo v Dravski banovini najbolj učinkovito in najlažje izvedljivo.* Velika razkosanost gozdov po posestnem stanju je tudi kriva, da je težko zbrati točne podatke za gozdno statistiko. Pri boru je pomanjklivost podatkov še toliko večja, ker bor običajno ne raste v velikih sklenjenih gozdovih, temveč večinoma posamezno ali v manjših skupinah med drugim drevjem. Nomenklatura za bor med ljudstvom je različna. Tako ga nekateri dialekti imenujejo bura, drugi borka, forovec, hojka i. t. d. Iz roda bor (pinus) sta zastopani v banovini v večjem obsegu le dve vrsti in to: rušje (pinus montana) in borovec (gozdni bor, pinus sylvestris). Poleg teh dveh vrst se nahajajo v gozdovih banovine v razmeroma malem obsegu še črni bor (p. nigra Arnd. ali pinus laricio), gladki bor (p. strobus), kanadski bor (p. banksiana) inf: cemprin (p. cembra). Druge vrste bora se goje le v parkih in vrtovih. V gozdu se najde le redkokedaj kak posamezen eksemplar drugih vrst, ki je bil slučajno ali za poizkušnjo zasajen. Nastopna razmotrivanja se nanašajo le na gozdove onih borovih vrst, ki se vzgajajo v gospodarsko pridobitne svrhe. O rušju, ki je sicer zelo važno, toda večinoma le v gozdnovarstvenem oziru, se bo razpravljalo v posebnem odstavku na koncu tega članka. STATISTIČNI PODATKI. Statistiko o razprostranjenosti posameznih drevesnih vrst v naših gozdovih se je skušalo že večkrat sestaviti. Tako je zbralo ministrstvo za šume in rudnike 1. 1925. podatke za celo državo. V tej statistiki pa so vsi iglavci skupno izkazani in se iz nje ne vidi delež posameznih vrst kakor smreke, jelke, bora i. t. d. Leta 1932. se je po odredbi ministrstva uradno zbiralo tudi podatke za borove gozde posebe. Ti podatki so se za Dravsko banovino začetkom 1. 1933. revidirali in izpopolnili. Vsled prezaposlenosti občeupravnega gozdarskega osobja, ki je sestavljalo poročila za posamezne sreze, se ni moglo postopati s tako točnostjo, kot bi bilo dobro v interesu stvari same. Zbrani podatki naj se smatrajo kot začetek statističnega dela, ki naj se v bodočnosti nadaljuje in v podrobnosti poglobi. Le na podlagi dobre statistike se bo dalo presojevati vred * Razne književne družbe razpečajo med slovensko ljudstvo leto za letom preko pol milijona poljudnih knjig. 34 |