DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 3 <-- 3 --> PDF |
&UMÂRSKJ llST GOD. 58. FEBRUAR 1954. Ing. VIKTOR NOVAK (LJUBLJANA): POMEN BOROVJA V DRAVSKI BANOVINI (L´IMPORTANCE DES PINS DANS LA BANOVINE DE DRAVE) Ozemlje Dravske banovine, dasiravno razmeroma majhno, je vendar v geološkem, geografskem in klimatskem oziru zelo raznolično. Na njem se stika kras Dinarskega gorovja z izrastki jugovzhodnih Alp; njegova površina prehaja od grebenov, ki segajo nad črto večnega snega do 2863 m nadmorske višine, preko pogorij, planot, sredogorja, gričevja in dolin v nižavje tako, da leži najnižja točka le 137 m nad morjem, na njem se srečava milejše obmorsko podnebje z ostrejšim celinskim. Naravna posledica teh dejstev je, da je tudi življenje rastlin in njihov združb reagiralo mnogo na ličnost razmer in da se nam kaže v raznih oblikah. To različnost razmer moramo upoštevati tudi pri razmotrivanju borovih gozdov v banovini. Bor je poleg smreke v Evropi najbolj razširjeno drevo. V Dravski banovini, kjer prevladujejo smrekovi, jelovi in bukovi gozdovi v čistih ali mešanih sestojih, zavzema četrto mesto. Po sedanjem stanju se ceni udeležba bora na vsej gozdni površini banovine na pet odstotkov in to brez rušja. Rušje (pinus montana) se dosedaj v naši gozdarski statistiki večinom ni prištevalo gozdovom, ker glede lesoreje nima gozdno-gospo darskega značaja. Borovje je v posameznih delih banovine v različni meri zastopano. Medtem ko ima v gričevju Prekmurja gospodujoče stališče nad drugim drevjem in ko zavzema na prodnatih tleh ob Savi in Dravi precejšne površine, je med gozdovi planin malo razširjeno in na obsežnejših kraških planotah zelo redko. Borovi gozdovi v banovini pa niso važni toliko radi svoje razpro njenosti, kolikor radi posebnega pomena, ki ga imajo pri sodobni goz doreji glede svoje koristnosti v pozitivnem in negativnem smislu. Bor, ki je ponekod neobhodno potreben za kultiviranje izmozganih´ in za rast drugega drevja nesposobnih tal, prevzema drugje tvrdovratno in us pešno pozicije drugim drevesnim vrstam, katerih gojitev bi bila bolj umestna in ki bi donašale večje koristi. Razvoj vzgajanja gozdov stoji glede borovca v banovini pred več problemi, katere bi bilo treba tako rešiti, da se stopnjuje produktivnost in donosnost naših gozdov. Pri tem nikakor ni prezreti dejstva, da se morajo reševati posamezna gozdno 33 |