DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 25     <-- 25 -->        PDF

s temnimi skupinami rušja. Po še ne zasedenih obronkih prodirajo posamezni
grmi, liki predstraže, ki se previdno plazijo naprej, hoteč zavojevati
nove prostore. Rad zaseda ruš tudi starejša melišča, ter jih s svojimi
koreninami veže in ustavlja. Na takih ga nahajamo v Julskih Alpah
in v Karavankah največ po severnih, pa tudi po prisojnih južnih pobočjih.
Na višavah Pohorja so precej obsežna barja, in na njih nas iznenadijo
prave goščave ruševja, ki raste ondi na vedno premočeni podlagi.


»Prava domovina ruševja je pas, ki se prostira od gozdne meje do
višine 2000 m. Tik nad gozdno mejo so ruševi grmi pristojno visoki in
košati ter rastejo v prostranih družbah; čim višje v gorovju posegajo,
s tem skromnejšo rastjo se morajo zadovoljevati, tem manjše so tudi njih
naselbine. Ob gorenji ruševi meji (2000 m) samevajo le poedini nizki grmiči
po strmih skalnih stenah, na pomolih, policah in v razpokah, kolikor
moči oklepaje se tal. Nizdol prihaja rušje z gibljivim melom in po dragah
sneženih plazov celo v doline, tudi če so hladne, proti severu odprte. Tu
se spričo svoje skromnosti zna zasidrati na starejšem melu in produ, ter
se drži po prostorih, kjer pogostna mrzla megla odriva druge, količkaj
občutljive rastline. Pri Kranjski gori (810 m) n. p. je prišlo rušje ob Pišnici
celo do Save in se naselilo na produ po dolinskem dnu do Loga (770 m);
slično prinaša Mojstranska Bistrica semenie raznih alpskih rastlin z
ogromnih strmih sten Triglava, Stenarja in Cmira in umljivo nam je, da
se pojavljajo krdela ruševja tu in tam ob šumečem gorskem potoku, in
da stojijo še nad njegovim izlivom ob znožju Jerebikovca pri Mojstrani.
Slično pri Koroški Beli (609 m) pod Stolom.«


Rušje zavzema obsežne površine v goratih predelih banovine na
vegetacijski meji. Nahaja se na zemljiščih, ki so v zemljiškem katastru
vpisani kot neplodni, ali pa na površinah, ki so v tem katastru izkazani
kot planine (pašniki) ali kot gozdni areal. Tudi v gozdnem katastru, katerega
so sestavili v banovini občeupravni gozdarski uradniki na opdlagi
zemljiškega katastra, je površina rušja le deloma všteta med gozdove.


Pritlikavi bor se v prav redkih slučajih porabi za kurivo ali za
nastilje. Vsled tega ga ne moremo prištevati k gozdovom v gospodarskopridobitnem
pomenu. Kljub temu je njegov obstoj velike važnosti. Rušje
varuje najvišje ležeče plasti tal pred opustošenjem po padavinah, lavinah
in vetrovih, ter tvori prvo obrambeno barijero, za katero se morejo upirati
napadom ostrega podnebja tudi gozdovi drugih drevesnih vrst.


Največ rušja v Dravski banovini se nahaja v Julijskih planinah in
Karavankah radovljiškega sreza, kjer se ceni njegova površina na okoli
4000 ha. V Karavankah in Savinskih planinah kranjskega sreza ga je cca
800 ha. V Savinskih alpah kamniškega okraja 300I ha, gornjegrajskega
okraja 2000 ha in prevaljskega okraja 50 ha. Na Pohorju v konjiškem,
mariborskom (desni_ breg) in slovenjgraškem srezu zavzema okoli 700
ha (visoka barja). Čeravno so ti podatki glede izmere površin rušja le
aproksimativni, ker se jih je cenilo okularno ali pa navedlo le po približni
kalkulaciji, nam vendar kažejo, kako velikega kulturno-varstvenega pomena
je rušje v Dravski banovini radi svoje razširjenosti.


Po gorenjih podatkih bi namreč zavzemala z rušjem pokrita tla
preko 7200 ha, to je skoro pol odstotka celokupne površine banovine, ki
meri 1,575.150 ha. Od te celokupne površine je neplodnega zemljišča


72.899 ha, z gozdom obraščenoga 704.046 ha in z drugimi kulturami pokritega
796.205 ha. Areal ruševja, če ga primerjamo s površinami teh
55