DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 23     <-- 23 -->        PDF

Petračić razločuje za Jugoslavijo pet gozdnih področij in sicer 1.)
predel oljke, 2.) predel hrastovja, 3.) predel bukve, 4.) predel smreke in
jelke ter 5.) alpski predel. Ako Dravsko banovino motrimo po tej razdelbi,
bi bil gozdni bor zastopan v vseh razen prvem predelu. Najštevilneje pa
bi se nahajal v predelu hrastovja (do 500 m nadm. višine).


Rubner navaja štiri glavni klimatske pasove (zone) in sicer:


1. mrzli klimatski pas ( = Picetum po Mayr-u),
2. srednji klimatski pas,
3. južni klimatski pas ( = Castanetum po Mayr-u) in
4. subtropični pas ( = Lauretum po Mayr-u).
Za Dravsko banovino mrzzli in subtropični pas ne prihaja v poštev, pač
pa srednji klimatski pas (2), ki se dnli :
2a. srednje obmorsko podnebje,
2b. srednje prehodno podnebje,
2c. srednje kontinentalno podnebje,
2d. srednje gorsko podnebje (klimat jelke).
Južni klimatski pas (3) razpada v
3a. južno obmorsko podnebje,
3b. južno prehodno podnebje,
3c. južno kontinentalno podnebje s podrazdelbo


3ci. klimatski prehod iz srednjegorskega podnebja (2d) v južno
kontinentalno podnebje
3c2. pravo južno kontinentalno podnebje (klimat koruze in
akacije).


Dravska banovina spada po Rubnerjevi karti s skoro tremi četrtinami
v srednje gorsko podnebje (2d). Karakteristično drevo tega pasu je
jelka, srednja temperatura najtoplejšega meseca je 13° do 18°, najhladnejšega
pa — 3° ; letnih padavih je preko 800 mm, padavin v vegetacijski
dobi pa 350 mm, nevarnost jesenske zmrzali ne nastopa mnogokrat.


Nekaj več kot četrtina banovine pripada klimatičnemu prehodu (3ci)
iz navedenega pasu jelke v južno kontinentalno podnebje (klimat akacije
3c2), kjer znaša srednja temperatura najtoplejšega meseca 20° — 28°, najmrzlejšega
meseca — 3° in manj, temperaturna razlika 23°, letne padavine
pod 650 mm, padavina vegetacijske dobe 200—250 mm. Nevarnost jesenskih
in pomladanskih zmrzali je v južnem kontinentalnem pasu
pogosta.


V prehodnem pasu (3ci) je, v kolikor se tiče Dravske banovine, borovec
doma in pokriva velike ploskve v čistih in mešanih sestojih. V tem
prehodnem pasu se bor tudi lepo razvija, n. pr. pri Kobilju kraj Dolnje
Lendave, če ni navezan na revna tla in kjer je primešan drugem drevju.
Po prej navedeni statistiki producira ozemlje, katero leži v prehodnem
pasu, osem desetin vse borovine v banovini, medtem ko teritorij, ki ga
zavzema sredje gorsko podnebje (jelke), dasiravno je skoraj trikrat tako
veliko, proizvaja le dve desetini. To razmerje bi bilo morda še očitnejše,
ako bi se meja, ki jo je Rubner potegnil med klimatom jelke in klimatom
prehoda, v detalje izoblikovala na podlagi natančneje proučitva višinskih
stopenj, temperaturnih in padavinskih razmer. Za natančnejšo določitev
posameznih klimatov v državi, bi bilo velike vrednosti tudi zbiranje fenoloških
podatkov, ki bi nas podučili, kdaj nastopajo v posameznih krajih
na drevju najvažnejši življenski pojavi kakor: začetek razvoja listov,
čas cvetja i t. d.


53