DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Petračić razločuje za Jugoslavijo pet gozdnih področij in sicer 1.) predel oljke, 2.) predel hrastovja, 3.) predel bukve, 4.) predel smreke in jelke ter 5.) alpski predel. Ako Dravsko banovino motrimo po tej razdelbi, bi bil gozdni bor zastopan v vseh razen prvem predelu. Najštevilneje pa bi se nahajal v predelu hrastovja (do 500 m nadm. višine). Rubner navaja štiri glavni klimatske pasove (zone) in sicer: 1. mrzli klimatski pas ( = Picetum po Mayr-u), 2. srednji klimatski pas, 3. južni klimatski pas ( = Castanetum po Mayr-u) in 4. subtropični pas ( = Lauretum po Mayr-u). Za Dravsko banovino mrzzli in subtropični pas ne prihaja v poštev, pač pa srednji klimatski pas (2), ki se dnli : 2a. srednje obmorsko podnebje, 2b. srednje prehodno podnebje, 2c. srednje kontinentalno podnebje, 2d. srednje gorsko podnebje (klimat jelke). Južni klimatski pas (3) razpada v 3a. južno obmorsko podnebje, 3b. južno prehodno podnebje, 3c. južno kontinentalno podnebje s podrazdelbo 3ci. klimatski prehod iz srednjegorskega podnebja (2d) v južno kontinentalno podnebje 3c2. pravo južno kontinentalno podnebje (klimat koruze in akacije). Dravska banovina spada po Rubnerjevi karti s skoro tremi četrtinami v srednje gorsko podnebje (2d). Karakteristično drevo tega pasu je jelka, srednja temperatura najtoplejšega meseca je 13° do 18°, najhladnejšega pa — 3° ; letnih padavih je preko 800 mm, padavin v vegetacijski dobi pa 350 mm, nevarnost jesenske zmrzali ne nastopa mnogokrat. Nekaj več kot četrtina banovine pripada klimatičnemu prehodu (3ci) iz navedenega pasu jelke v južno kontinentalno podnebje (klimat akacije 3c2), kjer znaša srednja temperatura najtoplejšega meseca 20° — 28°, najmrzlejšega meseca — 3° in manj, temperaturna razlika 23°, letne padavine pod 650 mm, padavina vegetacijske dobe 200—250 mm. Nevarnost jesenskih in pomladanskih zmrzali je v južnem kontinentalnem pasu pogosta. V prehodnem pasu (3ci) je, v kolikor se tiče Dravske banovine, borovec doma in pokriva velike ploskve v čistih in mešanih sestojih. V tem prehodnem pasu se bor tudi lepo razvija, n. pr. pri Kobilju kraj Dolnje Lendave, če ni navezan na revna tla in kjer je primešan drugem drevju. Po prej navedeni statistiki producira ozemlje, katero leži v prehodnem pasu, osem desetin vse borovine v banovini, medtem ko teritorij, ki ga zavzema sredje gorsko podnebje (jelke), dasiravno je skoraj trikrat tako veliko, proizvaja le dve desetini. To razmerje bi bilo morda še očitnejše, ako bi se meja, ki jo je Rubner potegnil med klimatom jelke in klimatom prehoda, v detalje izoblikovala na podlagi natančneje proučitva višinskih stopenj, temperaturnih in padavinskih razmer. Za natančnejšo določitev posameznih klimatov v državi, bi bilo velike vrednosti tudi zbiranje fenoloških podatkov, ki bi nas podučili, kdaj nastopajo v posameznih krajih na drevju najvažnejši življenski pojavi kakor: začetek razvoja listov, čas cvetja i t. d. 53 |