DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 22 <-- 22 --> PDF |
okraju nastopa na slabih, južno eksponiramii lieh Iti tvori deloma čiste sestoje, ki so našteli večinoma umetno. V ostalih devetih srezih banovine bor ne doseza 1% vsega drevja v gozdih. Med temi srezi so oni, kjer prevladuje kraški teren kakor Lo gatec, Kočevje, Črnomelj, Novo mesto. Deloma pa vladajo v nekaterih na boru revnih srezih klimatično in talno zelo ugodne razmere, kjer se bor ni mogel uveljaviti (Brežice, Krško, Laško, Metlika) in kjer zavzema prisojne lege gričevja vinska trta. Skoro pri večini borovja v teh krajih se da sklepati, da je bilo umetno zasajeno. Gozdni bor kaže na svojem prostranem ozemlju, katerega v splo šnem zavzema, različne oblike z ozirom na morfološka in fiziološka svojstva. Njegova vrsta se deli zato na razn e podvrste . Predvsem se loči od ostalih variacij p. silvestris ss. lapponica ali severni borovec. Nahaja se na Švedskem in Finskem. Od drugih variacij je imenovati baltsko-poljski bor, ki ima zelo lepo rast. Severno-nemški bor zaostaja glede polnolesnosti in oblike krošnje za baltsko-poljskim. Belgijsko pleme gozdnega bora z ravnimi in visokimi debli je prilagođeno obmorskemu podnebju. Nižinski bor južno zapadne Nemčije uspeva lepo le do višine 600 m. Južno-francoski bor raste v svoji domovini 600—1300 m nad mor jem in ima lepa gladka debla. Alpski borovec ima ozke krošnje in se uspešno upira poškodbam po snegu. Ako ga presadimo v druge kraje, ga napade rada borova rja. Zapadno ogrsko pleme glede debla in krošnje nima posebno lepe rasti. Delitev borovca na razna plemena je praktičnega pomena radi tega, ker se da z izbiro semenja boljših vrst izboljšati rast borovih gozdov. V Dravski banovini se je do nedavnega časa dobivalo semenje večinoma od avstrijskih tvrdk, ki so dobavljale poleg semena drugih provenijenc po vsej priliki največ semena iz avstrijskih gozdov. Ker se glede semena ni vodilo evidence, se da samo domnevati, da je pri nas nastalo največ borovih kultur iz semena alpskega in zapadno-ogrskega plemena. Ker imamo v banovini ponekad sestojine, v katerih se ponaša bor z dokaj lepo razvitimi debli, z ugodno rastjo in dobrim lesom, bi bilo priporočljivo, da se nabira seme takega bora in se ga vzgaja v podobnih podnebnih in talnih razmerah kot jih ima semenjsko drevo. Od prodajalca semena pa naj bi se zahtevalo, da navede kraj, od koder je dobavil seme. Tako bi se izognili napaki, da sadimo sadike nižinske provenijence v goratih krajih ali obratno. Koder dopuščajo razmere, bi bilo vsekakor hvelevredno, če bi se delali poizkusi s semenjem borovca onih plemen, ki priznano producirajo prvovrsten lesni materijal. Ako primerjamo razprostranost bora z Mavr-ovimi gozdno-klimatskimi področji, vidimo da spremja gozdni bor pasove Castanetuma, Fagetuma, Picetuma in celo Polaretuma (z varijacijo ss. lapponica), črni bor pa Castanetum in Fagetum. S posebnim ozirom na Dravsko banovino se nahaja največ bora v področju Fagetuma in sicer tam, kjer se približuje Castanetum-u, koder uspevata vinska trta in domači kostanj. 52 |