DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 21 <-- 21 --> PDF |
V ptujskem srezu, kjer zavzema okoli 12% vsega drevja, se nahaja bor v Slovenskih goricah v mešanih sestojih kot podaljšek gozdov v ljutomerskem srezu. Dosedaj po srezih našteti borovi gozdovi predstavljajo prv i ti p borovih gozdov vDravski banovini. To so večalimanj mešani gozdovi nizkega gričevja na ilovnatih, lapornatih in peščenih tleh, v katerih tvori borov delež vrsta p. silvestris, ki kaže znake autohtonosti. Kjer tla niso izčrpana, ima borovo drevje razmeroma! dobro rast in obliko. Drug i t i.p borovih gozdov se nahaja v ravnini na diluvijalnem prodcu in na aluvialnih naplavinah v čistih sestojih. Tem gozdovom se pozna značaj umetnega postanka, zato naletimo v njih poleg p. silvestris tudi na druge vrste borovca (p. strobus, banksiana). Drevesni material je navadno slabše kakovosti kakor pri prvem tipu. V ptujskem srezu najdemo poleg prvega tudi drugi tip borovih gozdov, ki se razprostirajo v čistih sestojih na Dravskem polju v občinah Sv. Janž, Slovenja vas, Sv. Lovrenc, Cerkovce, Hajdina in Trnovci. Na petem mestu glede razprostranosti bora stoji kranjski srez cca 10%. Večina borovih gozdov leži v ravnini med kraji Podbrezje, Kovor, Cerklje in Smlednik na levem bregu Save. Manjši del stoji na Sorskem polju. Nekaj malih borovih gozdov je raztreseno v srednjegorju okoli Škofje Loke. V obeh mariborski srezih tvori bor okoli 8% vseh gozdov. Čisti borovi gozdovi stoje na Dravskem polju, pretežno na desnem bregu Drave. Na levem bregu se nahajajo v večjem obsegu le pri Selnici. Mešani borovi sestoji rastejo na prisojnih obronkih Pohorja, v Slovenskih goricah in v manjši meri tudi v nižjih legah Kozjaka. V radovljiškem okraju je borovca 3—4%. Borovec zavzema večinoma strma in skalnata južna pobočja Karavank in strme prisojne bregove na levem obrežju Save. Temeljni kamen je apnenec. Ti sestoji, v katerih se nam bor predstavlja v svoji največji skromnosti glede tal, tvorijo tretj i ti p borovih gozdov pri nas. V takih gozdovih se posamezno pojavlja tudi črni bor. V Konjiškem srezu je zastopan bor z nad 3%. Nahaja se na solnčnih pobočjih posamezno ali v manjših skupinah primešan drugim drevesnim vrstam. Dva do tri odstotke gozdov tvori bor v okrajih Kamnik, Ljubljana »mesto in okolica), Celje in Qornji grad. V kamniškem in ljubljanskem srezu prevladuje v sestojih na lapornatih in glinastih tleh nizkega gričevja in na prisojnih legah izrastkov pogorji, ki se spuščajo na Kamniško polje in k Savi. Deloma se pojavlja tudi na prodnatih tleh v ravnini, kjer zaključuje niz borovih gozdov na Posavju kranjskega sreza. V celjskem srezu je primešan posamezno drugim drevesnim vrstam zlasti v južnih legah. V gornjegrajskem okraju zavzema večinoma v mešanih sestojih južna gorska rebra, ki so revna na humusu. Na škofijskem veleposestvu se nahaja na ploskvi okoli 2000 ha primešan drugemu drevju v višini nad 1500. Srezi Prevalje, Slovenjgradec in Litija izkazujejo en do dva odstotka bora. V litijskem okraju se bor pojavlja v sličnih razmerah kot v kamniškem in ljubljanskem srezu. V prevaljskem in slovenjgraškem 51 |