DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 19 <-- 19 --> PDF |
razširil po prodnatih in pašniških zemljiščih, ki se približujejo bodisi od narave ali vsled močnega izkoriščanja že robu neproduktivnosti. Umetni nasadi v krajih, kjer ga preje ni bilo, so bili žarišče, izi katerega se je plodoviti in z lahkokrilim semenom obdarjeni bor hitro širil na vse strani. Razširjeval se je zlasti tam, kjer se je sekalo na golo ter zanemarjalo nego gozda in koder se je vsled grabljena stelje ali odnašanje prsti po padavinah slabšalo tlo. Potom naravne pomladitve se je iz kultur, ko so postale starejše, naselil bor tudi po okoliških kmetskih posestvih. Umetno pogozdovanje z borom pospešuje okolnost, da se borove sadike v gozdnih drevesnicah razmeroma lažje, hitreje in z manjšimi stroški vzgoje kakor sadike drugih iglavcev. Radi tega se gozdni posestniki borove sadike lahko kupovali po nižji ceni in so saditev z borom forsirali. O črnem boru vlada mnenje, da se je preje razprostiral od narave na apnenih tleh banovine. Pri večini nahajališč tega bora pa se da še zasledovati ali vsaj domnevati, da je bil pred nedavnim časom umetno posajen ali pa da izhaja iz starejših umetnih nasadov. Mogoče je bil ta bor v naših krajih svoje čase autohton, da pa se je pozneje umaknil drugemu drevju ter izginil in da se ga je v najnovejšem času zopet uvedlo. Podobno usodo domnevamo pri limbi (p. cembra) ki jo v naših planinah ne najdemo več samoraslo in katero se skuša sedaj umetno zopet vzgojiti v višinskih legah. Pravega uspeha pa razen na gnajsu ne kaže. Od vseh naših domačih dreves je gozdni bor najbolj razširjen. Razprostira se po celi severni Evropi in Aziji. Južno mejo njegove razprostranjenosti opisuje Rubn e r sledeče: »Od Urala pri 52° sev. širine do Kijeva, odtam pri 50" do Oalicije, odkoder gre sledeč južno Karpatov skozi gorovja Srbije, Dalmacije in Hrvatske proti Ligurskemu Apeninu, odtam preskoči na Primorske Alpe, potem se obrne proti severu ...« Ta črta, ki poteka skozi našo državo nejasno, in katero bi bilo točnejše ugotoviti, označuje celo Dravsko banovino za nahajališče borovca. Ako upoštevamo posamezne in najbrže umetno nastale sestoje borovca na kraških tleh, se lahko pridružimo naziranju Rubner-a. Sicer pa izgleda, da teče naravna meja borovca preko banovine vzporedno s črto, katero je vrisal isti autor med klimatom prehoda k južnemu kontinentalnemu podnebju (v skici 3 &) in srednjim gorskim klimatom (klimatom jelke, v skici 2 d). Ta vzporedna črta bi se morala še primerno prilagoditi z globoko vzoboklino proti zapadu ob teku Save. V Dravski banovini se nahaja bor pretežno v severno vzhodnem delu. Najbolj razprostranjen je bor v srezu Murska Sobota, kjer zavzema okoli 70% vsega gozdnega drevja. Y severnem in srednjem delu sreza, v takozvani »Gorički« se nahajajo čisti borovi gozdovi v prisojnih legah gričevja na peščenih prodnatih in izluženih ilovnatih tleh. Na pobočjih nagnjenih proti severu je bor mešan z listovci, ki prevladujejo -na boljši talni podlagi. Borovi sestoji radi slabe zemlje, radi steljarjenja in paše niso posebno visoki niti lepo raščeni. S cca 3(Y´/( je zastopan bor na desnem bregu Mure v sosednjem ljutomerskem srezu. Na vseh ekspozicijah valovite, brežuljkaste in gričaste talne konfiguracije tvori pretežno mešane gozdove, v katerih borovec prevladuje. Drevje je razmeroma dobro razvito. 49 |