DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 18     <-- 18 -->        PDF

Gorenji podatki, ki so predvsem primerjalne vrednosti, nam predočujejo,
da se vrednost bora z naraščujočo starostjo in z višjo boniteto
tal manjša v primeri z navedenimi drevesnimi vrstami, in sicer tako
glede produkcije lesa, kakor tudi števila dreves.


Posebno težka je rešitev vprašanja že omenjenih s t e 1 j-
n i k o v, ki služijo bolj za grabljnje stelje kot za proizvajanje lesa. Izkoriščanje
stelje bi se moralo omejiti na mero, katero zakonski predpisi še
dovoljujejo in primešalo naj bi se borovcu drugo predvsem listnato
drevje. Tudi primes gladkega bora, ki hitro raste in trosi dosti igel, bi
bila morda na mestu. Posebno pa bi bilo treba iskati drugih možnosti,
po katerih bi se dalo preskrbeti živinoreji potrebno steljo.


Donos borovih gozdov bi se dal dviginti tudi s smotrenim izrabljanjem
in vnovčevanjem stranskih gozdnih proizvodov, kakor smole,
storžev in lubja. Raziskovanja v tej smeri naj bi se vršila intenzivno in
v večji meri v krajih, kjer je mnogo bora.


RASTLINSKO-GEOGRAFSKA RAZMOTRIVANJA.


Posamezno drevje gozdnega bora najdemo raztreseno skoro po celi
banovini. Mnogokrat široko in daleč na okoli ni drugih borovih dreves,
tako, da si težko razlagamo njegovo poreklo. Številni slučaji, v katerih
si ne moremo razložiti, kako bi nastal na umeten način, nas silijo, da
razširimo svoja razmotrivanja v pretekle dobe razvoja posameznih drevesnih
vrst.


V predzgodovinski dobi se je z geologičnimi in klimatskimi preobrazbami
izpreminjalo tudi rastlinstvo. Posamezne drevesne vrste, ki so
pri klimatičnih razmerah pretečenih dob dobro uspevale, so se vsled
novo nastalih razmer morale umakniti drugim vrstam, katere so se bolje
prilagodile novim podnebnim in talnim prilikam.


Za sedanje razprostranjenje drevesnih vrst je pomemben razvoj
rastlinstva po ledini dobi. Ko se je začel pomikati led proti svojim sedanjim
pozicijam, je polagoma nastal prostor primeren le za najskromnejše
in najodpornejše rastlinske vrste. Med našim drevjem se po takih lastnostih
odlikujeta breza in bor. Občutljivejše smreke, bukve in jelke so
se mogle razširiti šele pozneje, ko so postajale podnebne razmere milejše.
Ko so se razvile klimatske prilike tako, da so zadostovale tudi
zahtevam drugih drevesnih vrst. je nastal med prvotnimi in poznejšimi
naseljenci boj za prostor in tla. V tem dolgotrajnem in v današnjo dobo
segajočem boju so zmagovale one vrste, ki prenesejo več obsenčenja,
ako so lega in tla njihovo rast pospeševale. Kjer so bila slabša tla, pogoste
zmrzali, malo vlage in topline, je bor uspešno branil svoje nahajališča
in se je ohranil, bodisi v razsežnih združbah bodisi posamezno
stoječ med drugim drevjem ali na samem. Tako je samorodnost borovca
verjetna v gričevju ob Muri in Dravi ter drugod, kjer se ne da sklepati
na umeten postanek.


»Nobena druga drevesna vrsta ni v poslednji dobi doživela večje
umetne razširitve kot gozdni bor«, pravi Geyer . Njegove besede se
nanašajo na splošnost. V Dravski banovini, kjer se je umetno razširila
v največji meri smreka, ki je zavzela obširne ploskve prejšnjih bukovih,
jelovih in hrastovih gozdov, stoji bor v tem ozira na drugem mestu.
Borovec je nastopil na opešanih tleh po listovcih, posebno po kostanju
in hrastu, in po smreki na zanemarjenih sečinah. Največ pa se je umetno


48