DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 16 <-- 16 --> PDF |
odpadajočim listjem boljšajo tla, zato jih je povsod podpirati, kjer se pojavijo v borovih gozdovih. Kar se tiče mešanja borovih vrst med seboj, je navadnemu boru primes črnega in gladkega bora iz gozdovzgojnih ozirov v prid. Kjer dopušča kakovost tal je povsod priporočljivo primešati gozdnemu boru gladki bor, ki ugodno vpliva na čiščenje vejnatih debel in ki dvigne produkcijo lesa. Dosedanja razmotrivanja o borovcu nas vodijo do zaklučkov, katere ,;;e upoštevati pri ustanovitvi, vzgoji in izkoriščanju borovih gozdov in katere je smotreno prilagoditi razmeram v posameznih slučajih. N e-p rečeni j Ivavrednost bo raje tam, kjer nastop a kot pionir rastlinstva proti n:e produktivnost i. Pri pogozdovanju krasa ima nalogo, da se zasidra nai skoro goli skali. IKot omenjeno je za to poklican posebno črni bor. Na kamenitih plazovih, na grušču, na nestalnih usadih skoro z nobeno drugo drevesno vrsto ne moremo zasigurati obstoja gozda. Prodnate in peščene bregove rek, kjer ne more uspevati drugo drevje, je mogoče pogozdovati le s skromnim borovcem. Na oslabelih pašnikih zasajen bor raste vztrajno in pripravlja svojem zarodu in drgemu drevju ugodnejša tla. Poljedelska zemljišča, kjer je zemlja izmozgana do skrajne mere. donašajo pogozdena z borom zopet dohodke svojemu lastniku. Tudi na opuščeinh vinograih, kjer je zemlja globoko vtla izmozgana, prodere bor s svojo korenino do redilnih snovi. Posebno črni bor je primeren za take tople kraje. V takih in podobnih primerih je pogozditev z borom umestna, koristna in hvale vredna. Napačno pa je uvajati čiste borove sestojine v p o 1 o ž a j e, kjer uspeva drugo drevje, ki daje boljše doli o d k e i n k i b o 1 j e h r a n i 11 a. Posamezno drevje ali manjše skupine bora so zaželjena primes drugemu drevju, bodisi da ugodno vplivajo na ukoreninjenje gozda ali da povečajo varnost pred raznimi škodami, bodisi da izboljšajo vrednostni prirast ali mnogovrstnost uporabe sestojinskega lesa. V takih gozdovih pa mora gozdorejec skrbno paziti, da se bor preveč ne razmahne in ne prevzame nadvlade v gozdu. V naravi se tako razširjenje borovca često dogaja in upravičeno pravi G u z e 1 j : »V obče se sme trditi, da so gozdi navadnega borovca po naših krajih največkrat jasen dokaz vsled slabega gospodarstva oslabelega gozdnega sveta, na katerem se je boljše ali v svojih zahtevah do zemlje manj zmerno drevje moralo umakniti skromnemu borovcu.« Pri pogozdovanju z borom na oslabelih tleh naj nas vodi vedno misel, da ustanavljamo nekaj prehodnega , kar bo služilo vzgoji drugega drevja, ki bo v stanu gozdna tla hraniti in krepiti. Pravočasn o je treba borove kulture p o d s a d i t i s sadikami smreke, jelke ali primernih listovcev, ki prenesejo nekaj obsenčenja, borov sestoj pa je potem smotreno redčiti, da se omogoči razvoj drugega drevja. Tudi v krajih, kjer bor uspeva dobro v čistih sestojih, je priporočljivo, da mu skušamo primešati vedno nekaj drevja, katero je bogatejše na proizvajanju i g e 1 o z i r o m a 1 i s t j a. Uvajanje drugih drevesnih vrst v čiste borove sestoje je težavno, ker ni lahko najti primerne vrste zato. Smreka, katera naj bi po želji naših gozdnih posestnikov zatrpala vsako vrzel v gozdu, skoro večinoma odpove. Tudi poizkušnje z drugim drevjem se pogosto ponesrečijo, ako podnebje ali tlo ni prikladno za primešano drevo. Kjer 46 |