DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 15     <-- 15 -->        PDF

Z jelk o je mešan bor pri nas razmeroma malokdaj. Izvrstne resultate
pokaže podsaditev jelke črnemu boru v kulturah, posajenih na
kraških tleh. V senci borov in na podlagi, katero je izboljšalo odpadajoče
igličevje bora, uspeva jelka dobro in nadalje krepi gozdna tla.


Tudi z bukvij o se v naravi bor ne druži posebno rad. Na tlu,
ki je za bukev ugodno, zasenči ista svetlobe žejni bor in ga uniči. Na
slabših tleh pa bor prerašča bukev, slabi tla in sčasoma vedno bolj onemogoča
uspevanje bukvi. Mešani sestoji se dajo trajno ohraniti, če se
gozd skrbno neguje in ščiti eno drevesno vrsto pred drugo. Na dobrih
tleh tako druženje ni priporočljivo, ker so borovci močno vejnati in v
deblu slabo oblikovani. Na slabih tleh pa bi bilo primešati borovim gozdovom
bukev radi izboljšanja tal povsod, kjer je to izvedljivo.


Za banovino važni so gozdovi, kjer se meša bor z domačim kostanjem
. Nahajališča kostanja se skladajo z nahajališči borovca v
gričevju nizkih in prisojnih leg, na neapnenm tleh po ozcmju, kjer je
največ borovca. Zato nas ne iznenadi, da vidimo mešane sestojine kostanja
z gozdnim borom prav pogosto. Povečini so nastale tam, .... so
bili kostanji zelo izsekani. Naselil se je bor in vedno bolj oviral uspevanje
kostanja s slabšanjem tal in deloma tudi s premočnim zasenčenjem. Pozicije,
katere je odvzel bor kostanju, naj bi se z umetnim posajevamem
kostanja zopet istemu pridobile, kjer je to še mogoče in kjer tla še niso
preveč izčrpana. Gozdoreja znatnih okolišev (n. pr. v ljubljanski in
kamniški okolici) bi se dala na ta način dvigniti na višjo stopnjo.


Hras t in bor, oba ljubita mnogo svetlobe, imata redko zarast in
malo količino odpadajočega listovja oz. igličevja. Bor mešan s hrastom
ne tvori lepih debel. Take mešane sestojine opažamo v mnogih slučajih
in so često znak, da se je vzgoja hrastovih gozdov zanemarila. Hrast sam
svojih tal ne gnoji v zadostni meri, zato je treba skrbeti za izboljšanje
talnih razmer s primesjo kake bolj senčnate drevesne vrste. Koder se to
ni zgodilo in kjer niso drugi faktorji skrbeli za ohranitev tal, so tla tako
opešala, da so postala za hrast preslaba, skromni bor pa se z njimi še
zadovolji.


Slične razmere vladajo tudi tam, kjer se druži bor z jesenom ,
ki ne deluje na dobrino tal dovolj ugodno.


Na slabših apnenih tleh raste bor tudi v družbi z gabrom . Ker
učinkuje gaber na tla povoljno, je primes gabra borovim sestojinam
koristna in jo bomo skušali povsod ohraniti, če se nahaja v naravi.


Pogosto se pojavlja boru primešana breza . Obe vrsti ne vplivata
dobro na ohranitev tal. Posebno je pripomniti, da moramo take itak že
redke sestoje redčiti v še večji meri, ako hočemo brezo obdržati v sestoju
in jo braniti proti boru, ki jo v starosti 20 do 30 let preraste in izloči iz
sestoja. Primes breze pa je v nekaterih ozirih koristna. Neglede na to,
da je njen les ponekod precejšnje gospodarske vrednosti, je tudi ,;v
gozdno-vzgojnem oziru boru v hasek, ker ga brani pred napadom mrčesa,
ker manjša nevarnost snegolomov ter požara in ker olajša naravno pomladitev
bora na neustaljenih peščenih tleh. V primerih, koder se boru
ne more dati boljše primesi, naj bi se ne oviralo brezi naselitev na robu
borovega sestoja in v njegovih preredčenih delih.


Zostalimilistovci, z javorom, brestom, jelšo, lipo in orehom,
se druži bor malokdaj in še to večinoma le posamezno. Ti listovci z


45