DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 14 <-- 14 --> PDF |
Če opazujemo nagnjenost tal samo zase, vidimo, da raste bor na ravnih tleh, na polagoma se dvigajočih bregovih, pa tudi na srednje in celo na strmo padajočih pobočjih. Skoraj vsa poročila, ki so na razpolago, navajajo, da daje v banovini bor prednost legam, ki se nagibajo proti solncu. Tako n. pr. opažamo, da si je bor izbral strmi prisolnčni levi breg Save, južne rebri vzporednih gorovij in prisojne obronke nizkega gričevja. V nekaterih izjemnih slučajih pa leže borovi gozdovi tudi na drugih ekspozicijah v krajih, kjer klimatski in talni faktorji posebno pospešujejo rast borovca. Borovec stoji često na samen, kjer mnogokrat v velikih oddaljenosti od drugega drevja in svojih sovrstnikov izkorišča svetlobo in svobodno razteza svoje veje v širino. V družbi s svojimi sorodniki in drugim drevjem si skuša v mladosti zagotoviti svoj obstanek, in ima naglo ras t v višino . Posebno v prvi mladosti se gozdni bor hitrd razvija, pri čemer je merodajna boniteta tal. Ko je star 10 let raste od vseh iglavcev za macesnom najhitreje, nato sledi črni bor, gladki bor, počasnejše rasti so smreka, jelka in limba. V 30 letnih gozdovih je vrstni red hitrosti prirasta v višino pri posameznih drevesnih vrstah na dobrih tleh sledeči: bor. hrast, smreka, bukva, jelka; na slabih tleh pa: bor, bukev, hrast, smreka, jelka. V poznejši starosti (80. do 120. let) pa bon zastane za smreko, jelko in bukvo. Potek rasti je važen pri vzgoji sestojev posebno pri boru, ki je glede obsenčenja zelo občutljiv. Borovec se nahaja v Dravski banovini pogosto meša n z drugi m iglastim in listnatim drevjem . Od prvih je redkeje mešan z macesnom , ki je višinsko drevo in ki zahteva boljše talne hrane. Na slabših tleh raste macesen sicer v prvi mladosti hitreje kot bor, v drugem ali tretjem desetletju pa začne od borovih krošenj utesnjevan propadati. Tla se v takih mešanih gozdovih slabšajo in iz gozdno-vzgojnega vidika mešanje bora z macesnom ni utemeljeno. S smrek o se druži bor zelo pogosto. Smreka dvigne s svojim deležem proizvodnjo lesa in zaščito tal, bor pa daje s svojimi globokimi koreninami oporo proti vetrovom takemu mešanemu gozdu, v katerem se tudi nevarnost bolehanja čistih sestojin ene ali druge drevesne vrste zmanjša. V praksi onemogočajo mešanje bora s smreko dostikrat talne in klimatske razmere, ob katerih sicer uspeva bor, ne odgovarjajo pa smreki. Trud, da bi primešali čistim borovim sestojinam smreko, je zato često brezuspešen. Nasprotni postopek, da se uvaja v smrekove gozdove bor, je lažje izvedljiv in se v naravi često sam dogaja in to po navadi ne v prid kakovosti gozda in lesoreje. Na sečinah smrekovih gozdov se vsled insolacije in odplavljanja humusa slabšajo tla. Zavzame jih skromnejši bor, ki nezadostno gnoji tla in s časom podjarmi še posamezne preostale smreke. Tudi na tleh, ki prijajo enako smreki in boru, prerašča bor smreko in jo ovira v razvoju. Ako gozdar z izsekavanjem ne poseže vmes, se izpreminjajo taki mešani gozdovi polagoma v čiste borove. Pri rednem negovanju, kjer budno čuvajo smreko pred nadoblastjo bora in če slednji obrašča največ eno desetino do ene petine sestoja, se dosežejo z mešanjem bora in smreke lepi uspehi, ker je borovina v taki zmesi dobro oblikovana, tla so dovoljno varovana in stabilnost gozda je povečana. 44 |