DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 13 <-- 13 --> PDF |
ki vsebuje mnogo peska in malo ilovice ter malo mineralnih hranilnih snovi. Uspeva pa tudi še na precej kislih in vlažnih tleh. Apnenec mu po vsej priliki ne prija. Na prodnatem Dravskem polju ter na granitnih in škriljastih tleh Pohorja kaže povoljno rast. V gozdno-vzgojnem oziru je gladki bor za naše razmere izredne važnosti. Radi svoje podobnosti glede zahtev, ki jih stavi na tlo, dalje vsled velike zmožnosti, da se prilagodi siromašnim tlem, ne bilo težavno, da s pomočjo umetnega kultiviranja in primešavanja prevzame mnogo predelov, na katerih sedaj gospoduje navadni bor. Ker s svojimi iglicami, ki v obilni meri odpadajo, ugodno vpliva na izboljšanje tal, bi bilo želeti, da se ga v večji meri kot dosedaj razširja in priporoča njegovo gojitev v krajih, kjer je razširjen navadni borovec. Kanadski bor uspeva na slabih, peskovitih, z resjem pokritih, mokrih in močvirnatih tleh. Dosedanje izkušnje s to eksoto na slabih peščenih tleh pri nas niso dosegle niti onih uspehov, ki jih kaže navadni bor, za katerim zaostaja tudi glede izboljšanja tal. Za gozdarja, ki mora za ohranitev tal skrbeti budneje kot poljedelec, kateri dosti lažje regulira z umnim gnojenjem produktivno moč zemlie, je vpliv drevesne vrste na tla dalekosežnega pomena. Ravno pri borovih vrstah je za gojitev odločilna, oziroma bi morala biti odločilna mera, v kateri ta ali oni bor boljša, hrani ali slabi zemljo, na kateri raste. Kakor omenjeno gnoji tla gladki bor v znatni meri bolj kakor naš navadni borovec. Gozdni bor, kateremu kakor gladkemu, odpadajo igle v poznejši dobi vsaka dva do tri leta, pokriva v mladosti od 20. do 30. leta tla pod seboj z iglami v toliki množini, da tla boljša. Pozneje pa odpadajoče igle vsled naravnega preredčevanja ne ščitijo več zadosti tal, katerih kakovost postaja radi tega vedno bolj slaba. Kanadski bor kaže v tem oziru še slabše resuitate. črni bor ima razmeroma mnogo več igličevja kot navadni bor, zato producira tudi več humusa in boljša tla. S starostjo pa tudi pri črnem boru to ugodno vplivanje poneha. V zvezi s podnebnimi in talnimi razmerami vpliva na vzgojno posameznih drevesnih plemen krajevn a leg a gozdov. Pri krajevni legi je upoštevati nadmorsko višino, lego na obrobju ali v sredini gorskih masivov, konfiguracijo terena, nagnjenost in ekspozicijo tal. Večina bora v Dravski banovini leži v nadmorski višini od 200 do 500 m. V ta višinski pas spadajo na borovcu najbogatejši predeli v Prek murju, Slovenskih goricah, na Posavju in Dravskem polju. Posamezno in v manjših kompleksih pa dosežejo borovci višino 1300 m. V gozdovih gornjegrajskega veleposestva sezajo celo preko 1500 m nadmorske višine. Pri izbiri drevesne vrste za pogozdovanje v visokih legah, se je ozirati tudi na to, ali leži kraj na pobočnih ali na osrednjih pogorjih. Na obrobju je podnebje vlažnejše, insolacija je radi pogostih padavin manjša, ekstrema temperature nista tako velika kakor v osredju. Velik vpliv na rast gozda ima lokalna oblika tal. Ozke soteske ali na samem stoječi hribi, odprta ali zasenčena pobočja, greben ali dno doline, nudijo rastlinstvu glede svetlobe, vlage in vetrovnosti, pa tudi glede kakovosti tal zelo različne življenske pogoje. Borovec raste pri nas najčešče na nizkem gričevju valovitih oblik, kar nam kaže, da mu prijajo odprte vetrovne lege z mnogo svetlobe. 43 |