DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 12 <-- 12 --> PDF |
preperelo prst, daje vendar odločno prednost peskovitim usedlinam, ki tvorijo največkrat rahla in globoka tla. Radi tega in ker se zadovoljava tudi še s peščeno zemljo, ki je revna na hranilnih snoveh, se imenuje ta bor po pravici drevo peščenih tal. M.anj prijajo borovcu tla granitnih in škriljavih kamenin, apnenec in težke ter mrzle razpadine bazalta, kljub bogastvu na hranilnih snoveh, dasiravno na rahlih in globokih oblikah takih tal njegovo uspevanje ni izključeno. Da se kaže na močvirnatih tleh in na barju rast borovca le še v slabi vegetaciji, je samoposebi umljivo. Najvišjo popolnost in najdragocenejšo kakovost lesa doseže bor na močno ilovnatih peskovitih tleh. Ako se taki zemlji, posebno pri večjem deležu ilovice, primeša humus, nastanejo prvovrstna tla za bor.« Mineralični sestav tal, na katerih se borovec pojavlja v banovini, to je na pretežno peščenih, ilovnatih tleh, na diluvijalnem prodcu, labori in opoki, potrjujo Gever-ova izvajanja. Posebno izrazito se kaže nerazpoloženje borovca napram apnencu. Da »Kras ni prirodno nahajališče bora« (G r ü n w a 1 d), velja posebno za p. silvestris. Vprašanje o apnencu in o drevesnih vrstah, ki ljubijo apnena tla, še ni dovolj pojasneno. S tem predmetom se obširno bavi Rubner , ki navaja po F 1 i c h e - ju trditev, da je bor v celi Champagni navezan na apnenec in da na neapnenih tleh podleže drugemu drevju, ako je umetno upeljan. Tej trditvi pristavlja Rubne r opombo, da se bor kljub temu ne more šteti med drevje, ki ljubi apnena tla. Vsekakor v naših prilikah gozdni bor ne raste rad na apnenih tleh in praktičen gozdorejec se bo le po temeljitem preudarku in izjemona odločil za pogozdovanje kraških tal z navadnim borovcem. Nekoliko drugače moramo presojati glede tega vprašanja črni bor. Tudi ta glede mineralne hrane ni nič manj skromen in žilav kot gozdni bor. Značajno je zanj, da živi včasih še na skalnatih tleh, ki so na videz neprodirna in gola. Radi tega ga uporabljajo za pogozdovanje krasa. Mnenje, ki je nekaj časa vladalo, da uspeva le na dolomitnih in apnenih tleh, se ni vzdržalo, črni bor uspeva namreč prav dobro na peskovitih in globokih tleh, kjer so prepcrele silikatne kamenine. O pomenu črnega bora pri pogozdovanju kraških tal v Primorju Savske banovine navaja Kau de rs: »Ta rastlinska vrsta ljubi na apnu bogate in solnčni toploti izpostavljene predele in ima eminentno svojstvo, da spušča korenine globoko v razpoke kraškega kamenja ... Moramo pa naglasiti, da naj služi pogozdovanje s črnim borem le kot predkultura, katera ima nalogo, da izboljša tla in napravi boljše pogoje za vzgojo plemenitejših vrst.« O istem predmetu razpravlja G rünwal d med drugim nastopno: »Dosedanja pogozdovanja so se izvajala... s saditvijo črnega in alpskega bora.. .Akoravno nam dajo ti bori odlične resultate kot primarno drevo z ozirom na ustvarjanje humusa, se bo morala vendar saditev čistih borovih kultur opustiti, ker so iste zadnja leta permanentno napadane od raznega mrčesa. Vzrok temu bo, da kras, posebno pa v Primorju, ni prirodno nahajališče bora.« Rubne r pravi, da daje črni bor prav očitno prednost apnenim tlom. To mnenje podpirajo tudi nahajališča črnega bora v Dravski banovini, ki zavzemajo pretežno apnena tla. Gladki bor (p. strobus) sliči glede zahtev na kakovost tal precej gozdnemu boru, raste pa na izčrpanih peskovitih tleh v mladosti celo nekoliko bolje. V splošnem je tudi gladkemu boru za dober razvoj treba globoke peskovito-ilovnate zemlje, čeravno se zadovoljuje tudi s prstjo, é2 |