DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Vod a je za razvoj rastlin potrebna, ker omogoča asimilacijo in prehrano z anorganskimi snovmi. Zračna vlaga, izhlapevanje in padavine sodelujejo pri odločitvi, kje ta ali ona vrsta drevja uspeva. Proti pomanjkanju vode se branijo rastline s tem, da manj izhlapevajo in da prodirajo s svojimi koreninami globlje v tla. Borovcem po zimi ne odpadeja igle, njih listni sestav je kseromorfen t. j . take oblike, ki je prilagođena suhemu podneblju. Radi tega je borovcem olajšano prezimovanje, kadar iz zamrznjenih tal ne morejo dobiti zadostne vlage. Transpiracija (izhlapevanje) listov je pri boru znatno manjša, kot pri drugem drevju. En kg suhe listnate substance izhlapi pri bukvi 75, pri hrastu 55, pri smreki 14 in pri boru le 9 litrov vode na leto. Globoka količasta ali daleč segajoča stranska korenina omogoča boru, da doseže vodo tudi v nižjih zemeljskih plasteh. Zato je borovec bolj kot kako drugo naše drevo po naravi zaščiteno proti suši in nedostatku vode. Od padavin je za rast borovca usoden sneg, ki povzroča na boru radi njegovega krhkega lesa in močno razvitih vej razmeroma več škode kakor pri drugem iglastem drevju. Gladki bor trpi vsled snega manj kot gozdni bor, ker sneg lažje polzi z njegovih vej. Snegolomi so občutljivi posebno v položajih, kjer nastopajo često vetrovi . Vetrovom samim brez snega pa se bor z globokim ukoreninjenjem čvrsto upira. Le koder ima na peskovitih tleh plitve korenine, postane žrtev viharjev. Gladki bor se še uspešneje brani vetrovom kot borovec. Bor ima majhno in lahko perutkasto seme, katero prenašajo zračni tokovi v velike daljave in s tem pospešujejo razširjevanje borovega plemena. Borovec uspeva dobro, ako ima globoka! 11 a. Njegova količasta korenina pa se v izdatni meri tudi prilagodi razmeram, ki so za rast borovca manj prikladne. Tako vidimo pri nas borove gozdove pogosto na plitvi in celo skalnati podlagi. V takih legah so debla le redko ravna in visoka, prevladuje pa krivo, kratko, rogovilasto in grčavo drevje. Najbolj prija boru rahla zemlja, ki je slabo vezana, kadar je vlažna, in ki razpada, če se popolnoma osuši. Na težkih tleh uspeva borno, tako raste n. pr. v težkih ilovnatih tleh še dosti dobro v debelino, ne pa v višino. Kjer tla niso dosti prezračena in kjer se preskrba z vodo redno ne menjava, začno korenine rade gniti. Kakor vsaka vrsta drevja, tako ljubi tudi gozdni bor sveža tla bolj nego suha in bolj nego vlažna ali mokra. Vendar pa se od naših glavnih drevesnih vrst zadovoljuje z najmanjše talno vlago. Koder na suhih južnih pobočjih ne more več uspevati nobeno drugo drevje, bor še raste, četudi skromno in počasi. Ravno tako tudi prenese tudi mokra tla bolje kakor smreka. V vlažni zemlji požene več stranskih korenin. Krošnje takih borovcev reagirajo na obliko ukoreninjenja in so ploščaste in vejnate. Podobne po svojem habitu listavcem so borovci, ki stoje na samem na barju ali plitvih peščenih tleh, kjer uživajo popolno svetlobo. O borovcu (p. silvestris) pravi Geyer : »Mineralična hranilna vrednost tal prihaja pri borovcu v splošnem veliko manj v poštev kakor pri vseh drugih drevesnih vrstah, od katerih je skoro najskromnejši. Čeravno uspeva prilično na vseh kameninah, ki nudijo zadosti globoko Al |