DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 10     <-- 10 -->        PDF

ter odnošaji, v katerih žive medsebojno, z drugimi rastlinami, živalmi in
ljudmi. Proučevanje teh vplivov je za gojitelja gozdov izredno) važno,
ako se hoče izogniti neuspehom pri svojem udejstvovanju. Napačno gojenje
gozdov s kvarnimi posledicami opazujemo v Dravski banovini
večkrat. Najčešće pri smrekovih nasadih, kjer so vodili posestnike in njih
strokovne svetovalce bolj pridobitni kakor vzgojni vidiki. Pa tudi pri
boru vidimo pogosto, da se navedenih vplivov ni v zadostni meri in ne
dovolj v podrobnosti upoštevalo :


Izmed klimatskih faktorjev je razmotrivati najprej s v e 11 o t o, ki
je poleg toplote in vode največje važnosti za proizvajanje lesa. Drevesa
rabijo za svoje uspevanje določeno minimalno množino svetlobe, ki je
pri različnih vrstah različna. Med vrste, ki zahtevajo mnogo svetlobe se
štejejo po dr. Petračiču macesen, akacija, breza, b o r, trepetlika, vrba,
hrast, kostanj, jesen. Sledi jim drevje, ki zahteva manj svelobe in ki
prenese tudi manjše kratkodobno zasenčenje: brest, jelša, lipa, gladki
bor, javor in limba. Malo svetlobe zahtevajo: gaber, smreka, bukev in
jelka. V tem vrstnem redu vidimo bor na četrtem mestu. Tudi po drugih
tabelah, ki navajajo drevesne vrste v drugačnem vrstnem redu, vidimo
bor (p. silvetsris) uvrščen med drevje, ki zahteva mnogo svetlobe.


Od borov, ki se nahajajo pri nas. je treba največ svetlobe gozdnemu
boru, nekaj manj kanadskemu in črnemu boru, potem limbi in najmanj
gladkemu boru. Pa tudi ta ne prenese niti v svoji prvi mladosti sence
od zgoraj.


Ne smemo pa pustiti iz vidika, da se tudi bor, kakor vse druge
drevesne vrste zadovolji z manj svetlobe tam, kjer drugi klimatski in
edafski faktorji v večji meri podpirajo njegovo uspevanje.


V mladosti prenese bor nekaj več obsenčenja kakor pozneje, vendar
je že dvoleten mnogo bolj občutljiv proti obsenčenju kakor n. pr. smreka.
Po preizkusih Schmidta daje dvoleten borovec pri 100%-ni svetlobi 83.1
odstotkov najvišjega teoretičnega donosa (dvoletna smreka 83.4), pri
72% svetlobe se zmanjša ta donos na 9.5 odstotkov (pri smreki na 40.9
odstotkov). Ako ravno so pri gorenjih poizkusih učinkovali deloma toplota
in izhlapevanje, se da iz njih vendar sklepati, kako močno je bor
občutljiv, če se mu zmanjša užitek svetlobe.


Vpliv svetlobe je za gozdno vzgojo posebno važen radi tega, ker
je v moči gozdarja, da ta vpliv regulira (s preredčenjem in pod.) medtem
ko drugih faktorjev, od katerih je odvisno uspevanje drevja, ne more
dosti izpremeniti.


Glede toplot e so bori v primeri z drugim našim drevjem zelo
skromni in odporni. Gozdni bor prenese po zimi zelo nizko zračno temteraturo
(do — 40° C) in visoko poletno (do + 35° C). Med tema ekstremima
leži ona toplina, ki tej vrsti bora najbolj prija, imenovana toplinski
optimum. Ta optimum za razno drevje še ni dognan; lahko se pa reče,
da so temperaturne razmere, ako izločimo vplive drugih faktorjev, v
Dravski banovini povsod dosti ugodne za gojitev bora. Izvzete so le
najvišje lege.


Tudi črni in gladski bor sta odporna proti mrazu in vročini. Prvi
zahteva najmanj + 7.5° C srednje letne temperature, drugi pa najmanj


+ 5° C. Limba izhaja s povprečne letno temperaturo 0° C in tam, kjer
traja vegetacijska doba vsaj dva in pol meseca.
40