DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 10 <-- 10 --> PDF |
ter odnošaji, v katerih žive medsebojno, z drugimi rastlinami, živalmi in ljudmi. Proučevanje teh vplivov je za gojitelja gozdov izredno) važno, ako se hoče izogniti neuspehom pri svojem udejstvovanju. Napačno gojenje gozdov s kvarnimi posledicami opazujemo v Dravski banovini večkrat. Najčešće pri smrekovih nasadih, kjer so vodili posestnike in njih strokovne svetovalce bolj pridobitni kakor vzgojni vidiki. Pa tudi pri boru vidimo pogosto, da se navedenih vplivov ni v zadostni meri in ne dovolj v podrobnosti upoštevalo : Izmed klimatskih faktorjev je razmotrivati najprej s v e 11 o t o, ki je poleg toplote in vode največje važnosti za proizvajanje lesa. Drevesa rabijo za svoje uspevanje določeno minimalno množino svetlobe, ki je pri različnih vrstah različna. Med vrste, ki zahtevajo mnogo svetlobe se štejejo po dr. Petračiču macesen, akacija, breza, b o r, trepetlika, vrba, hrast, kostanj, jesen. Sledi jim drevje, ki zahteva manj svelobe in ki prenese tudi manjše kratkodobno zasenčenje: brest, jelša, lipa, gladki bor, javor in limba. Malo svetlobe zahtevajo: gaber, smreka, bukev in jelka. V tem vrstnem redu vidimo bor na četrtem mestu. Tudi po drugih tabelah, ki navajajo drevesne vrste v drugačnem vrstnem redu, vidimo bor (p. silvetsris) uvrščen med drevje, ki zahteva mnogo svetlobe. Od borov, ki se nahajajo pri nas. je treba največ svetlobe gozdnemu boru, nekaj manj kanadskemu in črnemu boru, potem limbi in najmanj gladkemu boru. Pa tudi ta ne prenese niti v svoji prvi mladosti sence od zgoraj. Ne smemo pa pustiti iz vidika, da se tudi bor, kakor vse druge drevesne vrste zadovolji z manj svetlobe tam, kjer drugi klimatski in edafski faktorji v večji meri podpirajo njegovo uspevanje. V mladosti prenese bor nekaj več obsenčenja kakor pozneje, vendar je že dvoleten mnogo bolj občutljiv proti obsenčenju kakor n. pr. smreka. Po preizkusih Schmidta daje dvoleten borovec pri 100%-ni svetlobi 83.1 odstotkov najvišjega teoretičnega donosa (dvoletna smreka 83.4), pri 72% svetlobe se zmanjša ta donos na 9.5 odstotkov (pri smreki na 40.9 odstotkov). Ako ravno so pri gorenjih poizkusih učinkovali deloma toplota in izhlapevanje, se da iz njih vendar sklepati, kako močno je bor občutljiv, če se mu zmanjša užitek svetlobe. Vpliv svetlobe je za gozdno vzgojo posebno važen radi tega, ker je v moči gozdarja, da ta vpliv regulira (s preredčenjem in pod.) medtem ko drugih faktorjev, od katerih je odvisno uspevanje drevja, ne more dosti izpremeniti. Glede toplot e so bori v primeri z drugim našim drevjem zelo skromni in odporni. Gozdni bor prenese po zimi zelo nizko zračno temteraturo (do — 40° C) in visoko poletno (do + 35° C). Med tema ekstremima leži ona toplina, ki tej vrsti bora najbolj prija, imenovana toplinski optimum. Ta optimum za razno drevje še ni dognan; lahko se pa reče, da so temperaturne razmere, ako izločimo vplive drugih faktorjev, v Dravski banovini povsod dosti ugodne za gojitev bora. Izvzete so le najvišje lege. Tudi črni in gladski bor sta odporna proti mrazu in vročini. Prvi zahteva najmanj + 7.5° C srednje letne temperature, drugi pa najmanj + 5° C. Limba izhaja s povprečne letno temperaturo 0° C in tam, kjer traja vegetacijska doba vsaj dva in pol meseca. 40 |