DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1932 str. 78 <-- 78 --> PDF |
Mijo, Đakovo, Din. 100 za god. 1931; Vuković Veljko, Sarajevo, Din 50 za II. polgod. 1932; Jovanović Nikola, Sr. Mitrovica Din. 30 za . god. 1932. Članarina članova pomagača: Lovrić Ninoslav, Sarajevo Din. 50 za god. 1932.; Katić Antun, Zagreb Din 30 za I. polg. 1932.; Korenić Vladimir, Beograd Din. 60 za god. 1932. i upisninu. Za pretplatu na Šum. List uplatila: Šumska uprava Drvar, Din. 100 za god. 1932. LIČNE VIJESTI t Ing. VINKO TRAVIRKA, višji gozdarski svetn´k. »Vam izročim prijatla dragi mani...« je porekel vsakdo iz med nas, kakor Prešeren Čopu, ko se je 30. maja letos v Celju za vedno zgrnila »zemlje odeja« nad dragom tovarišem, da »vzamejo v sebe ga njene moči...« Tri dni preje je omahnila roka do smrti izmučena od težkega bolezenskega boja, Morana je ugasila luč njegovih oči. Obstalo je plemenito srce, ik je utripalo za vse lepo in dobro. Oko ne bo več gledalo svojih dragih gozdov, katerim je bilo posvećeno vse življenje in uho ne čuje več skrivnostnih melodij, ki jih poje gozd svojemu gospodarju v slovo nad svežim grobom. Pred 61. leti se je smejalo vroče avgustovo solnce njegovemu rojstvu V Perčanju v Boki Kotorski in Sojenice so mu prisodile težko življensko pot, ki jo je neustrašeno, z žrtvami in tuđi z uspehom hodil. In kakor je naše Primorje polno kontrastov od menkega morja do kamenitih sivih ceri, ki tvorijo divno harmonijo te edinstvene pokrajine, tako je bil naš pokojni tovariš živ odraz te podobe. Zlato srce, blaga duša zajeta v oklep kremenitega značaja moža neumorne delavnosti» visoke naobrazbe in prvorvrstnega strokovnjaka, ki je bil doma ob naši Adriji ravnotako> kot v Kraških skalah, posavskih ravninah in alpskem visokogorju. Tuđi srednje sole je dovršil v Dalmaciji in sicer v Zadru in Splitu, kjer je 1894. leta maturirah Szrokovne studije je končal na znani visoki soli »Boden-kulturi« na Dunaju. Z začetkom novega stoletja je tuđi on začel novo dobo svojega življenja. Nastopil je pot državnega uradnika, ki ga je vodila iz Zadra v Sinj, Šibenik preko Mezzolombarda v Tirolah v Trst k namestništvu, kamor se je iz službenoga mesta, ki ga je nastopil tik pred svetovno vojno v Mariboru, zopet vrnil, dokler ni bil v predzadnjem leteu vojne polkican v ministrstvo na Dunaj, kjer je dočekal razpad prejšnje Avstroogrske mornahije. V letu prevrata je bil imenovan na svoje službeno mesto v Celju, kjer je s vojo neumorno´ vstrajnostjo, marljivostjo in širokim znanjem dvignil ugled šumarske stroke na sedanjo visino. Tih, skromen in neopažen se je ves žrtvoval svojemu pokliču, tovarišem, svoji obitelji in soprogi, ki ga je od prvega leta njegove službe zvesto spremljala do preranega groba. Tako se je žrtvoval pokliču in svojemu bližnjemu da ni opazili da mu zavratna bolezen, ki si jo je nakopal v težki svoji službi, razdira zdravje. Do zadnjega je vstrajal na svojem mes tu tako* da je morala smrt v službo ponj, ker izven nje ni imel časa niti zanjo. In obrnil se je med nami zopet popisan, prezgodaj popisan list človeškega življenja v debeli knjigi usode in dragega in zvestega tovariša in prijatelja ni več. Naj bo posvećen med nami njegov trajan spomin! Podružnica JŠU v Ljubljani. 484 |