DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1932 str. 58 <-- 58 --> PDF |
i preostalo da se još izradi 49.742 kom. Sveukupno je do .5 VII 1931 izrađeno 904:896 kom., a preostalo da se još izradi 115.948 kom. Za pojedine uprave i sreska načelstva doznačeno je novca za suzbijanje zaraze u svoti od 4,918.500 dinara; do 15 VII 1931 ubrano je novca za prodane sušike i izrađena lovna stabla 3,579.119´82 dinara. Pretpostavivši, da izrađeni materijal u količini od 904.896 kom. predstavlja isto toliku kubaturu, proizlazi, da je izrada po 1 m3 stajala poprečno 8 dinara, jer se svoti od 4,918.500 dinara mora pribrojiti i svota, koja je ostala neutrošena iz prošlogodišnje kampanje, a to je 1,739.260 dinara, što čini 6,657.760 dinara. Radovi na suzbijanju zaraze moći će ove godine, kako je već navedeno biti potpuno gotovi, te se drži, da će za dovršenje ove akcije biti nužna još svota od 3,000.000 dinara. Primijetiti je, da se ove godine pokazao napad omorikovog prelca kod nekih Šum. Uprava i Sreskih Načelstava, te se na suzbijanju ove zaraze radi sa najvećim tempom, da bi se za slijedeću godinu razvoj ovog najopasnijeg insekta zapriječio. Ing. S. Omanović. ŽENEVSKA KONFERENCA GLEDE SANACIJE SVETOVNE TRGOVINE LESA. Društvo narodov je po inicijativi svojega ekonomskega komiteja organiziralo konzultaciju ekspertov onih držav, ki trpe pod vplivom krize na tržišču lesa. Predviđeno je bilo, da se naj zborovanje ekspertov vrši pod pokroviteljstvom zveze narodov dne 25. aprila 1932. in naslednje dni v Zenevi. Program tega zborovanja je bil, da se naj 1. pojasni svetovna situacija kar se tiče produkcije in trgovine z lesom; 2. da se naj išče sredstva, ki se jih naj mednarodno uporabi, da se zboljša današnja situacija. D. N. je opozarjalo na kompliciranost in težavnost problema o katerem se naj razpravlja. Opozarjalo je, da na eni strani mednarodno sodelovanje predstavlja eksistenco nacijonalnih organizacij, ki bi bile v stanju sodelovati — toda le v nekaterih državah se take organizacije sele vstvarja; na drugi strani pa ravno današnja težka kriza, ki povzroča mednarodni izmenjavi blaga najrazličnejše ovire, gotovo ne olajša mednarodnega sporazuma v lesni trgovini. Težina problema je ležala v formuliranju zahtev ki bi našo lesno industrijo zadovoljile in ki bi bile tuđi za ostale lesno-eksportne države — naše konkurente — spremljive, ne da škodujejo našim odjemalcem: lesnoimportnim državam. Razmotrivanje razmer na tržišču lesa, posebno z ozirom na novi pojav ruskega izvoza me je dovedlo do zaključka, da more dovesti do zadovoljive rešitve le sporazumno zmanjšanje izvoza, ki vse eksportne države enakomerno zadene in ki uravnovesi celokupni eksport vseh lesnoeksportnih držav z celokupno potrebo lesnoimportnih držav. S tem tuđi odpade potreba vsakega kontigentiranja importa, ki nam je prineslo v Franciji prav v zadnjem času bridke skušnje. Ze 23. aprila smo se sestali v Zenevi z odposlanci drugih držav, najprej Italije, in že se je našla soglasnost mišljenja. Romunija, ki je preko našega poslaništva iskala stike s svojimi konkurenti je prinesla skoro popolnoma slično stališče. Složno smo iskali stike dalje s Cehi in Poljaki, ter Avstrijci, ki pa so iskali sanacijo v omejitvi sečnje — ne eksporta. Posrećilo se je jih uveriti, da bi omejitev sečnje uplivala na notranji trg, ne da se bi uspešno omejil eksport oz. ponudbo na tržiščih importnih držav; posebno pa to ne bi bilo uspešno za ureditev odnošajev z URSS. V toku razprav, ki so se vršile pred in po oficijelnih sejah bodisi po kuloarjih in govorilnicah društva narodov, bodisi pri delegacijah Poljske, Češke, Romunije ali 380 |
| ŠUMARSKI LIST 6/1932 str. 59 <-- 59 --> PDF |
Jugoslavije smo prišli do soglasja in konečno do formuliranja enodušnega mišljenja ekspertov centralnih lesno izvoznih in uvoznih državah. Ta rezolucija je bila 25. IV. 1932. popokme na oficijelni seji predebatirana in brez ugovora katerekoli izmed 15 dežel, ki so bile zastopane, sprejeta. Resolucija glasi: Društvo narodov. Gospodarski komite. 27. IV. 1932. Sestanek lesnih expertov. Predlog avstrijske, poljske, rumunske, čehoslovaške in jugoslovanske delegacije. Z ozirom na krizo, na kateri trpi svetovna lesna trgovina in ki izvira iz nesuglasja med produkcijo in konzumom, smatrajoč, da more svobodna izmenjava osigurati uspešen razvitek mednarodne lesne trgovine le v normalnih časih; smatrajoč na drugi strani, da bi neomejena prostost izvoza in uvoza v času krize provzročila povećanje obstoječega nesoglasja, znižanje cen, nadaljno zmanjšanje vrednosti zalog in desorganizacijo produkcije in trgovine lesa; upoštevajoč, da so omejitve nekaterih importnih držav v svrho zaštite njihove domaće produkcije zadele življenski interes nekaterih držav izvoznic, katerim je bil s tem zabranjen prost vstop na tržišča, na kojih so našle odjemalce za presežek svoje produkcije; upoštevajoč nadalje, da imajo vse države bodisi eksportne ali importne isti interes, da se naj opira mednarodna izmenjava blaga, v možnih mejah, na stabilnost splošnih kondicij in koristno ceno lesa; opirajoč se na predlog, ki ga je iznesla francoska delegacija, prosmatrajo eksperti problem iz sledečih dveh vidikov: I. Ureditev produkcije. Eksperti so mnenja, da bi omejitev letnih sečenj na prirastek onih gozdov, ki so ekonomično dosegljivi in uporabljivi, moglo dovesti do ustavitve trenotne krize, ki jo je povzročilo globoko nesorazmerje med produkcijo in porabo. Tej okolnosti primerno izraza komite željo da naj mednarodni zavod v Rimu blagovoli to vprašanje temeljito prestudirati in zbrati vse potrebne dokumente, da bi se moglo videti mogočnost potom mednarodne konvencije osigurati spoštovanje principa racijonalne eksploatacije gozdov v vseh evropskih in izvenevropskih državah ki produciraju les. II. Ureditev trgovine. 1. Eksperti so proučili situacijo, ki jo je povzročila kriza in desorganizacija mednarodnega lesnega trga in so se sporazumeli predlagati takojšnje in izvanredne ukrepe, da se pomaga eksportnim in importnim deželam. 2. Eksperti so mnenja, da naj bodo ti ukrepi bolj provizornega značaja in v stanju, da se prilagode okolnostim v prihodnosti. 3. Eksperti so mnenja, da obstoji edino sredstvo takojšnje pomoći v tem, da se prilagodi eksport vseh eksportnih držav možnosti plasiranja blaga v importnih državah in to na pravičen način na bazi prisrčnega sporazuma. Ta prilagoditev naj bo izražena v percentualni udeležitvi in naj izven tega odgovarja realnim potrebam importnih držav. 4. Da se določi deleže razdelitve in množina, ki se jo naj uvozi v importne države, je potrebno začeti z popolnoma trgovskimi razgovori med prizadetimi eksportnimi državami. Sodelovanje prizadetih importnih držav je potrebno zato, da se te razgovore uspešno konca. 5. Odgovarjajoč želji ekspertov nekaterih držav, da naj ti razgovori začno prej ko mogoče, so se eksperti sporazumeli na zborovanje prizadetih držav, ki so tu zastopane, na dan 9. junija 1932 na Dunaju. 381 |