DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 10-11/1931 str. 9     <-- 9 -->        PDF

skega poslovanja od leta 1922. do 1929.


ki za
vzdrževanje
rež. zgradb
in potov
naprava
oglja
renumeracije
in
tantijeme
pisarniške
potrebščine
deputatna
drva
in potni
pavšali
izredni
izdatki
Skupaj
izdatki
Čisti prihod
režijskega
fonda
v dinarjih
14.600 — 746-80 165.131-15 88.63317
13.000— 18.700-6.577-
23 28.251-73 25.0001,381.635-
89 647.56537
120.306 25 77.400-42
113-47 104.681-43 2,084.981-55 3,488.26503
90.114-50 94.354-50 70.165-17 105832-54 339.801-28 2,661.879-77 6,913.73085
51.470 85 34.50035.871-
48 314.399-73 400.000-— 2,202 612-06 2,727.555-38
108.740-26 5.12075.204-—
77.499-— 99.01627 482.832-50 2,385 50942 2,626219-53
178.158-87 10.000 — 80.000-— 50.260-— 90.038-20 1,899.201-62 5,330.50444
607.728-10 65.980 — 67.33903 177.76869 36.722 — 2,167.482-17 5,056.138-02


1,156.51883 42.720--446.138 50 350.572-18 919.988-59 1,284.355-78 14,948.43363 26,878.611-79


7.74 029 2-98 2-35 6-15 859
je do 31. decembra 1929 odveden na račun čistega prihoda znesek ... . 1,980.861-98


Skupni čisti prihod z 31. decembrom 1929 znaša torej ... . 28,859.473-77


čajno določijo še posebni pogoji, ki nišo predviđeni v »Splošnili«, a so
potrebni za brezbibno izvedbo kupoprodaje same. Splošni prodajni
pogoji predvidevajo tuđi popust na pogodbenih cenah v 3 stopnjah
od 10%, 15% in 20% in to po tem, kakšni in koliko je pogreškov, ki so
v posebnem seznamu točno navedeni. Popusti na cenah se dovoljujejo
samo na žagovce od 20 cm naprej.


Pravilnik o izkoriščanju državnih gozdov v lastni režiji predpisuje
za male prodaje režijskega materijala cenovnik, ki se mora dvakrat na
leto predlagati v odobritev. Tu se vpoštevajo samo tržne cene. V tarifih
je uvedena nekaka standardizacija sortimentov po šumskih upravah. Sortiment!
odgovarjajo še izza Avstrije laškim, tržaškim uzansam, po katerih
je uravnavala i ljubljanska borza za blago in vrednote svoje obče in
slpošne uzanse za trgovanje z lesom iz leta 1925.


Vpoštevajoč različne izvozne prilike: oddaljenost, slaba pota i. t. d.,
razdeljujejo tarifi vrednost materijala v gozdu po vrednostnih razredih
od najboljšega (I.) do najslabšega (VI.).


Delavske razmere so pri gorenjskih šumskih upravah ugodncjše kot
v Kostanjevici. Na Qorenjskem je neposredna okolica zelo obljudena ter
daje zadostno dobrih gozdnih delavcev na razpolago. Ženske moči so za
kulturna dela cenejše. Za vožnjo po zimi so na razpolago kmečki vozniki,
ko kmetje itak v tem času nimajo drugega dela. Na Dolenjskem se uporabljajo
za gozdna dela bližnji Hrvati Ličani. Dela se v gozdu oddajajo
večinoma v akordu potom ustmenih licitacij.


455