DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10-11/1931 str. 5 <-- 5 --> PDF |
žag na področju direkcije šum. Kapacitet žag Kategorija glede lefne množine Opomnja žag glede vodne sile razrezanega materijala 106 HP Francis-tur- Na vodno 15000 plm pri 4 HP đinamo-stroj za bina s hidravličkim moč 10 urah električno razsvetljavo regulatorjem 800-1000 plm » 22 HP turbina pri 10 urah l) last najemnika; 45 HP turbina 4000-5000 plm » last najemnika je tuđi s transmisijo pri 10 urah en stroj za brušenje 50 HP turbina in 10.000 plm 1 dinamo za razsvetljavo 80 HP turbina » pri 10 urah in 1 stroj za brušenje z regulatorjem 600 plm 8 HP vodno kolo -pri 10 urah po kateri bodo imeli gozdovi v Radovini zvezo z erarično žago na Fortuni; poleg tega bo vezala ta cesta Bled z dvornim loviščem v Krmi. Žičnice Pantzovega sistema na lastno težo z nosilno in vlačilno vrvjo je zgradila svojčas se Kranjska industrijska družba za prevoz oglja v dolino; pa še sedaj dobro služijo za proženje lesa, drv, lubja v dolino. Solidno žičnico je prva leta po vojni zgradila šumska uprava v Kostanjevici za prevoz materijala z Opatove gore v Mačkovec. Kadi dobrih zim je običajen na Gorenjskem zimski izvoz, na Dolenjskem prevladuje izvoz poleti. Na Gorenjskem je omeniti še plavljenje v Savi-Bohinjki od Podkorita odnosno od Soteske na lastno žago v Soteski ter od Zgornje Radovine po istoimenskem potoku Radovini do spodnjega dela, kjer stoji električna centrala, od tu pa gre les na vozovih na žago. Na tem mestu, kot tuđi v Soteski, se naliajajo bolj primitivne grablje, kjer se lesni materijal zajame in potegne iz vode. Na ta način spravljeni les precej trpi na kakovosti, zlasti če že popolnoma suh leži dalje časa v vodi. Zato se polagoma plavljenje opušča ter se skuša čimveč izvoziti po suhem. Lastna režija obsega podelovanje lesa, drv in drugih proizvodov v gozdu in deloma njihov prevoz na oddajališča na račun šumske uprave. Lastna režija se je že pred vojno izvajala, a po vojni samo nadaljevala. Težkoče so bile za časa inflacije radi vedno nedostatnih budžetnih kreditov. Olajšanje je prišlo sele z osnovanjem obratnega kapitala v letu 1922., ko je poseben pravilnik uredil to režijsko poslovanje. S tem so bila denarna sredstva zagotovljena in lastna režija se je sele na tej podlagi mogla razvijati. Zakonito podlago je dobil ta režijski fond v finančnem zakonu leta 1928/29., na podlagi katerega je Ministrstvo za šume in rudnike izdalo v februar ju leta 1929. »Pravilnik o izkoriščavanju državnih šuma u sopstvenoj režiji«. Razvoj režijskega poslovanja po masi in skalkulirani denarni vrednosti ter bilanca dohodkov in izdatkov se razvidita iz posebnih preglednih 451 |