DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10-11/1931 str. 4 <-- 4 --> PDF |
Tabela L. Pregledni iskaz verskozakladnih Tek. Okoliši, kamor Lastnik Kraj, kjer stoji žaga Vrsta in število žag štev. spada žaga žage Šumska uprava Verski 3 polnojarmeniki in 1 Fortuna Bled zaklad 3 krožne žage Šumska uprava 1 venecijanka s 3 kli 2 Stara Fužina » Boh. Bistrica nami in 1 krožna žaga 1 polnojarmenik ´) 3 Boli. Bistrica » " 2 krožni žagi ´) 2 polnojarmenika 1 kjož. žaga za kantinale 4 Soteska » » 1 prikrajševalna žaga 3 krožne žage Šumska uprava 5 Belca 1 žaga samica Kranjska gora » razvijati sele po letu 1905., ko se je dogradila bohinjska železniea, ki je zvezala Trst čez Gorico z Jesenicami. Že preje je imela Kranjska industrijska družba za lastne potrebe zgrajene žage. Lesni materijal se je brez težav prodajal, ker so lahko tuje inozemske firme razžagale ves v gozdu nakupljeni les na teh žagah. Državna avstrijska gozdna uprava je takoj spočetka, ko je prevzcla te gozdove, hotela pritegniti tujo lesno trgovino s tem, da je sekala les v lastni režiji ter ga tuđi spravljala na lastne žage in tu prodajala. Po prevratu so se te razmere veliko zboljšale. Domači mali lesni trgovci so se zavedli, da si lahko osvoje mesta, ki so jih zavzemali do takrat tujci. Nastala so nova podjetja. zgradile se nove žage, ki so vse računale na les iz teh eraričnih gozdov. Ševe je posledica nezdrav pojav prehude konkurcnce, a k temu priđe še dejstvo, da gorenjske šumske uprave razun kompleksov okoli Kranjske gore, lahko ves svoj letni etat razrežejo na lastnih žagah. Tako ima šumska uprava v Bohinjski Bistrici žago v Soteski za Jelovico, v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini za bližnjo okolico, uprava na Bledu pa žago Fortuno v občini Gorje za Pokljuko in Mežakljo. (Tabel a L.) Baš radi te hude in nesolidne konkurcnce je treba razumeti izredno visoke dosežene cene. Vsa ta podjetja trgujejo le s polizdelki. Seveda z narodno-gospodarskega stališča bi bila zaželjena racijonalizacija in razvoj finalne industrije. Resiti je treba pri tem samo vprašanje izvedljivosti tako, da se zagotovi dobava surovin za dolga leta vnaprej. Ker se je zboljšal lesni trg, je drž. gozdna uprava skrbela za dobre izvozne prilike teh gozdov. Zgradile so se glavne izvozne ceste na Pokljuko in Mežakljo, izdelal se je projekt otvoritve Belce, trasirala cesta iz Bohinjske Bistrice na Jelovico in še druge sekundarne ceste. Vsi ti projekti se nišo še uresničili ražen ceste na Mežaklji, ki se je zgradila v letih 1927—1928. na Petelin. Sedaj se gradi cesta po dolini Radovine, 450 |