DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10-11/1931 str. 16 <-- 16 --> PDF |
Lovišča okoli Triglava so visokogorska, na Dolenjskem nizinska. Glavna visokogorska divjačina je gams, baš naslednik onega s slavo ovenčanega »Zlatoroga« v bohinjskih gorah. Visoko gori na snežnih poljanah poje svoje ljubavne pesni vsako pomlad krasni ruševec, a malo nižje pod njim »debeli« petelin. Najljubkejša pa je tenkonoga naša gorska antilopa srna, ki oživlja s svojo živo nemirnostjo temne gozdove iz zelene poseke. Med roparicami je omeniti mogočnega stanovalca triglavskih vrhov planinskega orla, po katerem se nazivlje poseben vrh Orlič nad slapom Sa- vice v Bohinju. Poleg malega samolas.tnega ribolova pri šumski upravi v Kostanjevici je treba omeniti obsežne ribolovne vode v Bohinju, ki so bogate na postrvih, posebno v bohinjskem jezeru. Vse te vode so oddane v zakup kr. banski upravi za majhen znesek. Pri šumski upravi v Boh. Bistrici obstoja moderno ribje vališče za postrvi, ki se prav lepo razvija. V dveh posebnih t a b e 1 a h R in S so pregledno izkazani po posameznih poslovnih dobah dohodki in izdatki od leta 1919 do konca 1929. S tem v zvezi so izkazane v posebnem izkazu (tabel a T) povprečna cena za razne Sortimente stojećega lesa, ki so se dosegle pri prodajah v letih 1919—1929, a so pri lesu izdelanem v lastni režiji odbiti vsi nabavni stroški. Visina tega donosa iz državnih in verskozakladnih gozdov je odvisna od lesnih vrst, od kakovosti sestoja, od lažjega ali težjega spravila gozdnih proizvodov, od gospodarskega razvoja bližnje okolice, od dobrih prometnih sredstev in notranjih pravnih odnosov. Dohodki gorenjskih gozdov, ki leže tik ob državni meji proti Italiji, pa so še v bistveni zvezi z mednarodno konjunkturo vrednosti dinarske valute. Zato vidimo tako veliko nihanje dohodnih vsot v posameznih dobah. Na dohodke vplivajo pri našem gozdnem gospodarstvu v veliki meri obstoječe obveznosti napram servitutnim upravičencem. Zlasti servitutna paša predstavlja po svoji vrednosti precejšnjo vsoto, ki vsa odpade iz dohodkov, a ima krajevno veliko gospodarsko pomembnost. Da moremo dobiti končno sliko gospodarstva na gozdnih posestvih, ki jih upravlja direkcija šum, nam služijo izkazani podatki dohodkov in izdatkov v tozadevnih (preje navedenih) tabelah. Ševe se ne upošteva pri tem vrednost brezplačne servitutne paše, ki nekako zmanjša dohodke za 20 Din na 1 ha. Će vzamemo dohodke in izdatke v enem letu in sicer v solarnem 1. 1929. in jih primerjamo s površino, dobimo kot čisti donos na 1 ha precejšnji znesek Din 285.33, kar se razlaga z zelo ugodno konjunkturo na lesnem trgu in hudo konkurenco pri prodaji režijskega lesa. Bolj pravilno sliko dobimo, če primerjamo dohodke in izdatke v zadnjih 11 letih po vojni, ker se nam pokažejo.izenačena leta visoke konjunkture s slabimi. Tu nam priđe čisti donos na 1 ha 157.45 Din. Ti podatki nam dajejo ugodno sliko našega gozdnega gospodarstva na področju direkcije šum. Smoter racijonalnega gospodarstva mora tuđi tu biti ta, da se iščejo nova pota za naprcdek in zboljšanje gozdnega stanja in da se dvigne s primernimi gospodarskimi ukrepi po možnosti gozdna renta v korist interesov splošnega, narodnega in državnega gospodarstva. Sommaire: Historiques, conditions juridiques, état de possession, organisation du service, aménagements, exploitation des forets, statistiques. 462 |