DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 29 <-- 29 --> PDF |
nacrta v gospodarski osnovi ter ga direkcija šum pregleda in odobri. Šumska uprava ima prosto roko pri dolocevanju sečišč, toda vpostevati mora vse prilike, ki imajo vpliv na gospodarsko pravilno uvedenje sečenj, na denarni uspeh. Potem se mora izvedba sečenj točno dokazati in ti podatki služijo za tehnično knjiženje v gospodarskih knjigah. Gospodarske osnove predvidevajo v desetletnem kulturnem nacrtu kulturna (vzgojna) dela. Na temelju odobrenih kreditov, ki se morajo pravočasno predvideti v budžetu, se napravi letni kulturni predlog in po odobritvi s strani direkcije se kulturna dela izvedejo. Priložena tabela I nam v preglednem izkazu predočuje, katera kulturna dela so se izvršila po posameznih šumskih upravan. V glavnem se kulturna dela predlagajo: I. Za pogozditve potom saditve in setve a) v starih, odnosno b) v novih sečnjah. II. Za gozdne drevesnice. III. Melioracije. IV. Pomožne kulture (gojitev sečišč, nasadov). V. Meje. varstvo gozdov. Za umetno pogozdovanje se vzgajajo potrebne sadike v gozdnih drevesnicah. Njihovo stanje s koncem junija tekočega leta se vidi iz tozadevnega preglednega izkaza (tabel a K). Danes prevladuje umetno pogozdovanje, deloma radi prekratke pomladitvene dobe, deloma radi obstoječih velikih frat, zlasti po zadnjih vetrolomih iz leta 1923. in 1926. Da se na prevelikih kulturnih stroških prištedi, morajo šumske uprave večjo pažnjo posvetiti naravnemu pomlajevanju in po tem uravnati sečenje. Pri tem se pa iščejo nova pota, da se manjša razdorno delovanje nevarnih vetrov, odnosno da se vetrolomi skrčijo na najmanjšo mero. Pri umetnem pogozdovanju se na Gorenjskem vzgaja in posaia v pretežni množini smreka, a v manjšem obsegu mecesen, na Doleniskem pa hrast kot glavna vrsta, a poleg njega pa še nekaj plemenitih listovcev poleg smreke, jelke ter mecesna. V sečišču se presade spomladi dve- do štiriletne presajene ali nepresajene sadike v kvadratu l1/« m razdalje, tako da se računa reducirana površina s 4500 sadikami na 1 ha. Proti nevarnosti, da pašna živina precej sadik pohodi in odgrize, se sadike zavarujejo na ta način, da se zakoličijo s 3—4 krepkimi količi, ki se zabijejo okoli njih. Ševe ta izvedba zelo zviša kulturne stroške, ima pa siguren uspeh. Tuđi izvršena kulturna dela se dokažejo koncem leta in dokazani podatki slušijo za evidenčni vpis v odnosne knjige. (Svršit će se. — A suivre.) 427 |