DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 28 <-- 28 --> PDF |
V posebni tabeli kaže pregledni izkaz sedanje stanje uravnavnih elaboratov z določenimi gospodarskom´ edinicami. Kako izgleda struktura vseh gozdov po stanju začetkom desetletja obstoječih revizijskih operatov, se lahko razvidi iz preglednega izkaza starostnih razredov in predpisanega desetletnega etata po užitkih: glavnem, medčasnem, slučajnem in izvanrednem in to po šumskih upravah (t a b e 1 a D). V zvezi s tem je izkazano v posebnem pregledu (t a b e 1 a E) bilansirano stanje izkoriščenega materijala v razdoblju 1919—1929 v posameznih šumskih upravah ter letna razpoložljiva lesna množina v tabel i F s stanjem začetkom 1. 1930., ki se bode izkoriščala še za ostalo dobo desetletnega sečnega nacrta. K vsaki gospodarski osnovi spadajo kot bistveni evidenčni pripomoček gospodarske karte v merilu 1 : 5000, a za izvedbo desetletnega gospodarskega nacrta služijo sestojne sečne karte v merilu 1 : 20.000. Za izvajanje gozdno gospodarskega obrata imamo v glavnem tri načine gospodarskih edinic (obratnih razredov): a) oplodnje sečnje, b) prebiralne sečnje in c) gozdno zaščitne predele. V kakem razmjerju so te gospodarske edinice izvedene pri posameznih šumskih upravah, se vidi na tabeli gozdno uravnanih elaboratov (tabela G). Pred par desetletji se je gospodarilo v gorenjskih gozdovih z golimi sečnjami na velikih ploskvah. Tako so nastale obsežne frate (poseke), ki se dajo le z velikimi stroški in trudom pogozditi, pri tem ostanejo tla še dalje časa nezavarovana in se poslabšajo. Tako obsežne frate opažamo iz te dobe še na Pokljuki in Jelovici. Po letu 1913. so se take gole sečnje opustile in se uvedle oplodnje sečnje z različno dolgo obhodnjo, a s kratko (10 letno) pomladitveno dobo. Če se gospodarstvo drži te pomladitvene dobe, se morajo gotovo v večini slučajev še naravno nepomlajeni prostori v golo posekati: če se to ne izvede, pa ni mogoče doseči desetletnega etata po masi. Zato se bode moralo gledati, da se pomladitvena doba raztegne še na več let, tako da se do končnega poseka lahko uporabi več semenskih let za naravni pomladek in da se v desetletnem nacrtu predvidi še več oddelkov za glavni užitek. Prebiralne sečnje (navadno v 120 letni obhodnji) so predpisane v visokih in zelo eksponiranih legah, tako da se v tej dobi na ćeli površini izvedejo sečnje v presledkih po več desetletij. Zaščitni gozdovi se večinoma prostovoljno ne izkoriščajo, nego se izkoristi samo slučajni užitek, ki se mora odstraniti iz gozda v svrho ohranitve zdravega sestoja. Nega sestoja se prične že pri 20—30 letnih kulturan s trebljenjem zamorjenega, pregostega materijala. Ker se ta pač ne izplača, obremenjajo ta dela kulturne kredite. Pozneje se uvedejo redna preredčenja s posekom od 5% do največ 10% vsega lesa. Pri prebiralnih sečnjah se preredčenja omeje na izsek podrejenega sestoja. Letni sečni program se izvede na temelju sečnega predloga, ki ga sestavi šumska uprava za dotično leto v okviru desetletnega sečnega 426 |