DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 21 <-- 21 --> PDF |
ćele direkcije šum po stanju 1. julija 1930. Površina po taksacij Šumske postaje Osebje kr. šumskih postaj Opomba skem elaboratu v ha Notr. Bohinj ... . Boh. Bistrica-Gorušje Rotarca-Ribčeva . . . 7325 1828 3743 1 podšumar z 1 gozd.-lov. čuvajem 1 „ » 2 „ „ čuvajema 1372 1 „ „ 1 „ „ čuvajem Mrzli studenec . . . Rudno polje ... . Radovna Poljana in pod Zobom 2600 1790 3368 164 1 podšumar z 1 čuvajem 1 „ , 1 2 čuvaja vrši službo pis. podšumar Kranjska goraMežaklja ... . 2962 1477 1 čuvaj 1 gozdar z 1 čuvajem vrši službo pis. podšumar Opatova goraMali boršt ... . 821 168 946 111 čuvaj čuvaj čuvaj i vrši službo pis. ) podšumar ker 1 mesto nezased. pri šumskih postajah 22 oseb Skupno je vseh nameščencev 48 njim so podrejeni gozdni in lovski čuvaji, ki se izbirajo v prvi vrsti iz vestnih in sposobnih gozdnih delavcev. Za te so se po vojni otvarjali trimesečni tečaji pri šumski upravi v Kostanjevici. C) Uravnava gozdnega obrata. Smoter vsake gozdne uravnave mora biti, da se uredi gospodarjenje z vsemi gozdovi z ozirom na njihovo izkoriščanje in obnavljanje ploskovno in časovno, pri čemer se morajo upoštevati vse notranje in zunanje gozdne prilike tako, da se pri tem najbolj varujejo in krepijo tla. Dalje se mora uvesti sečni red. paziti na čimboljšo kakovost gozdnih sestojev ter končno stremeti, da se doseže čim boljši financijelni uspeh. Da se ta namen doseže, je treba iskati sredstev v prvi vrsti v racijonalni razdelitvi gozdov in to v administrativnem kakor v gospodarsko tehničnem smislu. Važna naloga gozdne uravnave je razdelitev varstvenih okrajev. področij. dalje uvedba gospodarskih edinic (obratnih razredov), sečnih redov in oddelkov s pododdelki po posameznih sestojinah. Oddelitev sečnih redov in oddelkov je izvedena z glavnimi 6 m širokimi in stranskimi 4 m širokimi presekami, kar tvori skupno tako zvano prostorno razdelitev. Ta se mora v gorovju kolikor mogoče dobro prilagoditi obstoječim naravnim terenskim crtam. Vse pa je v detajle urejeno in opisano v gospodarskih osnovah, ki so strogo obvezne za šumske uprave. S tem je dana garancija, da se vodi gozdni obrat po pravilih gozdarske vede in v mejah stroge potrajnosti s kolikor mogoče enakimi letnimi dohodki na množini, na enakih ploskvah in trajno enako letno denarno vrednostjo. Te gospodarske osnove se po predpisih vsakih deset let revidirajo po taksacijskem odseku direkcije šum ter se znova predpiše gospodarstvo za naslednje desetletje. 419 |