DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 19 <-- 19 --> PDF |
V prglednem izkazu drevesnih vrst v tabel i B vidimo, v kakem razmerju nastopajo posamezni zastopniki gozdnega drevja. Na Gorenjskem igra največjo gospodarsko vlogo smreka, ki je v legah nad 1000 m prvovrstne kakovosti: stegnjen lep les. precej nevejnat in gosto zraščen z enakomernimi letnicami. Zato je ta smreka zelo uvaževano eksportno blago. Jelke je le malo. Mecesen je tuđi zelo dober, žal ga je premalo. Y ceni stoji višje kot smreka (do 30%), a se radi male količine prodaja obenem s smrekovino. Bukva je tu gorske rasti, zelo vejnata, grčava in zato za tehnične svrhe težko porabljiva, daje pa dobra drva. Na Dolenjskem so iglavci brez pomena, dočim so listavci tu zelo iskano blago, zlasti hrast ne zaostaja dosti za svojim slavonskim sosedom. Bukva je na Opatovi gori dobre kvalitete, samo že trpi radi visoke starosti. Ostali plemeniti listavci ne morejo priti dosti v poštev za gospodarstvo, ker se nahajajo le v malih množinah. B) Službena organizacija. Do prevrata 1. 1918. so spadali vsi gozdovi: državni in verskozakladni v mejah sedanje dravske banovine pod bivšo c. kr. gozdno in domensko goriško direkcijo. Po prevratu je prevzela upravo teh gozdov naša Narodna vlada v Ljubljani v organizaciji gospodarskega oddelka s posebnim odsekom za upravo državnih gozdov. Ta oddelek se je 1. 1922. pretvoril v naziv Direkcija šum z isto notranjo ureditvijo. Z odlokom ministrstva za šume in rudnike br. 33.469 od 18. decembra 1924. se je direkcija šum osamosvojila, ker so se posli politične šumske uprave prenesli na oblastne šumarske referente obeh velikih županov v Ljubljani in Mariboru. Pod vodstvom in nadzorom direkcije šum upravljajo štiri šumske uprave s sedežem v Boh. Bistrici, na Bledu, v Kranjski gori in v Kostanjevici kot samostojne gospodarske edinice z lastnimi gospodarskimi elaborati svoja področja. Da šumske uprave laže pregledajo in izvršujejo zunanjo službo, so porazdeljene v gozdno-varstvene okraje: šumske postaje, katerih osebje je nameščeno po vladajočih prilikah deloma na sedežu šumske uprave, deloma v gozdovih samih. Šumske uprave in postaje imajo vse lastne zgradbe za urade in stanovanja nameščencev. Poleg teh imajo uprave še v blizini več ali manj poljedelskega zemljišča, ki služi osebju za deputat, da se lahko služi s to zemljo in da je na ta način neodvisno od okoliškega kmečkega prebivalstva. Službena razdelitev in stanje osebja je razvidna iz priložene t ab e 1 e C. Službeni posli pri tej direkciji so se do sedaj vršili na temelju avstrijske službene organizacije iz 1. 1873. še do nadaljnega po službenih predpisih bivše avstr. gozdne državne uprave in sicer: 1. Za šumske postaje: Dienstinstruktion für die k. k. Förster und die mit dem Försterdienste betrauten sonstigen Organe iz leta 1909.; 2. za šumske uprave: a) Dienstinstruktion für die k. k. Forst- und Domänenverwaltungen iz 1. 1909.; b) Dienstinstruktion für die k. k. Legstattsverwaltungen iz leta 1909.; 417 |