DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 16     <-- 16 -->        PDF

Po podatkih katastra znaša površina
državnega gozdnega posestva ha 1508.7693
verskozakladnega gozdnega posestva „ 27041.6745
skupno ha 28550.4438


Od tega je 22.785.3072 ha produktivne zemlje ali 79.81% ter
5.765.1366 ha neproduktivnega sveta ali 20´19% celotne površine posestva.


Pretežna večina tega posestva leži v alpskem delu triglavske gmote,
samo manjši del se nahaja v blizini Kostanjevice ob Krki. Ševe s to geografsko
lego so v zvezi različne geološke, klimatične in terenske prilike
in po teh je povzročena raznovrstna slika gozdov.


Dva glavna kompleksa se na Gorenjeskem nahajata na Jelovici in
Pokljuki-Mežaklji, manjši še v Notranjem Bohinju in gornji savski dolini.


Jelovica je visoka pianota med selško-savsko bohinjsko dolino z najvišjim
vrhom Ratitovcem (1666 m). Pianota se v glavnem spušča polagoma
z nekako povprečno nadmorsko visino z nad 1000 m proti severu
in severozahodu, a deloma strmo pada tik ob robu savske doline. Studencev
vrelcev je le malo na njej, ob robu se pa ob deževju in spomladi
pokažejo skoraj hudourniki, ki se zlivajo vsi v Savo. Na vzhodnem delu
se zaje v privatno posest državni gozd Martinček z najvišjim vrhom Visoki
vrh (1396 m). Proti zahodu nekako do crte Bohinjska Bistrica — Crna
prst šega verskozakladna Jelovica. Z malim prestankom se nadaljujejo
versko zakladni gozdovi v bukovskjh gorah nekako v sredini severnega
pobočja državne meje zapadno od Crne prsti (1844 m) pa tja preko pianote
Komna — Sedmera jezera do vrha Triglava (2864 m).


Pokljuka leži na vzhodni strani triglavske gmote, je visoka, precej
hribovita pianota z nekako srednjo nadmorsko visino 1200—1500 m, ima
pa vrhove ćelo čez 2000 m. Ta pianota pada proti jugu in jugovzhodu
polagoma v dolino Save Bohinjke, na severu in severovzhodu precej
strmo v dolino Radovine, na koje severni strani se razprostira na proti
jugu eksponiranem pobočju gozdni kompleks Mežaklja v dolgem ozkem
pasu od Mojstrane do Jesenic. Povprečna visina znaša 1200 m z najvišjima
vrhoma Petelin (1447 m) in Jerebikovec (1583 m). Na zahodni strani
pokljuške pianote leži ozka dolina Krme v visini 800—1000 m obdana
s strmimi razoranimi stenami Rjavine (2534 m) na eni strani, na drugi
z visokim grebenom od Velikega Draškega vrha (2242 m) preko Debele
peči do Klečice (1893 m). Na vzhodnem kraju Mežaklje je omeniti še samostojen
hribček Poljana z visino nad 600 m, p. d. na Borštu, ki na vzhodni
strani strmo pada v sotesko Radovine-Vintgar in katere tesen tvori privlačno
izletno točko za bližnji Bled. V gornjesavski dolini leži na južnih
obronkih Karavank v zaprti dolini gozdni kompleks Belca z istoimenskim
potokom s povprečno nadmorsko visino 1000—1500 m in z najvišjim vrhom
Kepo (2143 m).


uozdna kompleksa Martuljek in Mala Pišenca ležita v Julijskih Alpah.
Martuljek je kotlina proti severu odprta, na južni strani z vrhoma
Špik (2472 m) in Kukova Špica (2417 m). Po tej dolini se izliva potok
istega imena v Savo Dolinko.


Mala Pišenca je podolgovat kompleks na severni strani Mojstrovke
(2332 m); po njeni dolini teče hudournik istega imena.
Ta gozdni kompleks je brez gospodarskega pomena težko pristooen
in se gozdovi čuvajo kot varstvo proti razdornemu delovanju hudournika.


414