DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 16 <-- 16 --> PDF |
Po podatkih katastra znaša površina državnega gozdnega posestva ha 1508.7693 verskozakladnega gozdnega posestva „ 27041.6745 skupno ha 28550.4438 Od tega je 22.785.3072 ha produktivne zemlje ali 79.81% ter 5.765.1366 ha neproduktivnega sveta ali 20´19% celotne površine posestva. Pretežna večina tega posestva leži v alpskem delu triglavske gmote, samo manjši del se nahaja v blizini Kostanjevice ob Krki. Ševe s to geografsko lego so v zvezi različne geološke, klimatične in terenske prilike in po teh je povzročena raznovrstna slika gozdov. Dva glavna kompleksa se na Gorenjeskem nahajata na Jelovici in Pokljuki-Mežaklji, manjši še v Notranjem Bohinju in gornji savski dolini. Jelovica je visoka pianota med selško-savsko bohinjsko dolino z najvišjim vrhom Ratitovcem (1666 m). Pianota se v glavnem spušča polagoma z nekako povprečno nadmorsko visino z nad 1000 m proti severu in severozahodu, a deloma strmo pada tik ob robu savske doline. Studencev vrelcev je le malo na njej, ob robu se pa ob deževju in spomladi pokažejo skoraj hudourniki, ki se zlivajo vsi v Savo. Na vzhodnem delu se zaje v privatno posest državni gozd Martinček z najvišjim vrhom Visoki vrh (1396 m). Proti zahodu nekako do crte Bohinjska Bistrica — Crna prst šega verskozakladna Jelovica. Z malim prestankom se nadaljujejo versko zakladni gozdovi v bukovskjh gorah nekako v sredini severnega pobočja državne meje zapadno od Crne prsti (1844 m) pa tja preko pianote Komna — Sedmera jezera do vrha Triglava (2864 m). Pokljuka leži na vzhodni strani triglavske gmote, je visoka, precej hribovita pianota z nekako srednjo nadmorsko visino 1200—1500 m, ima pa vrhove ćelo čez 2000 m. Ta pianota pada proti jugu in jugovzhodu polagoma v dolino Save Bohinjke, na severu in severovzhodu precej strmo v dolino Radovine, na koje severni strani se razprostira na proti jugu eksponiranem pobočju gozdni kompleks Mežaklja v dolgem ozkem pasu od Mojstrane do Jesenic. Povprečna visina znaša 1200 m z najvišjima vrhoma Petelin (1447 m) in Jerebikovec (1583 m). Na zahodni strani pokljuške pianote leži ozka dolina Krme v visini 800—1000 m obdana s strmimi razoranimi stenami Rjavine (2534 m) na eni strani, na drugi z visokim grebenom od Velikega Draškega vrha (2242 m) preko Debele peči do Klečice (1893 m). Na vzhodnem kraju Mežaklje je omeniti še samostojen hribček Poljana z visino nad 600 m, p. d. na Borštu, ki na vzhodni strani strmo pada v sotesko Radovine-Vintgar in katere tesen tvori privlačno izletno točko za bližnji Bled. V gornjesavski dolini leži na južnih obronkih Karavank v zaprti dolini gozdni kompleks Belca z istoimenskim potokom s povprečno nadmorsko visino 1000—1500 m in z najvišjim vrhom Kepo (2143 m). uozdna kompleksa Martuljek in Mala Pišenca ležita v Julijskih Alpah. Martuljek je kotlina proti severu odprta, na južni strani z vrhoma Špik (2472 m) in Kukova Špica (2417 m). Po tej dolini se izliva potok istega imena v Savo Dolinko. Mala Pišenca je podolgovat kompleks na severni strani Mojstrovke (2332 m); po njeni dolini teče hudournik istega imena. Ta gozdni kompleks je brez gospodarskega pomena težko pristooen in se gozdovi čuvajo kot varstvo proti razdornemu delovanju hudournika. 414 |