DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 13     <-- 13 -->        PDF

posestnik fužin ob Savi Viktor Ruard za 157.500 avstr. gold. Radi slabe
uprave in prekomernega izkoriščanja je oblast odredila sekvestracijo teh
gozdov, ki je trajala od 1. 1858. do 1. 1871. Tega leta je posestvo zopet
menjalo lastnika, ker je Ruard prodal skoraj ćelo posestvo Kranjski industrijski
družbi za 780.000 avstr. gold. Pridržal si je samo graščino na Bledu
z nekaj zemljišča, vse to pa odprodal leta 1882. dunajskemu trgovcu
Muhru.


Kranjska industrijska družba je leta 1895. prodala bivšemu avstrijskemu
poljedelskemu ministrstvu 26.454 ha tega posestva za kranjski
verski zaklad, a pridržala si je le nekatere dele okolo tovarne na Jesenicah
in Javorniku. Kupnina je znašala 2,800.000 avstr. kron. Se istega leta
s 1. julijem je bila uvedena državna gozdna uprava. Leta 1897. se je nakupilo
še samostojno posestvo v kat. obč. Zagorice (Bled), ki še sedaj


Hrastova mlada sestojina po zimi Krakovo
Šumska uprava Kostanjevica


služi za sedež šumski upravi na Bledu. Pozneje se je nakupilo nekaj zemljišča
za gozdarsko hišo v Kranjski gori, po vojski istotam poslopje za
šumsko upravo in v Ljubljani lastna hiša za urade direkcije šum


Dolenjsko posestvo verskega zaklada ima tuđi svojo zgodovino.
Mesto Kostanjevica je bilo že po prvih podatkih zgodovine sodeč važen
kraj v sredini gosto zaraščenih gozdov ; v nizini s hrastom, a na gorjanskih
pobočjih s koštanjem. Sledovi kostanjevih gozdov se še sedaj
opažajo, nanje spominja tuđi ime Kostanjevica. Sama dolina se je zvala
»Toplice«. Kraj je bil slabo naseljen in prebivalstvo je zelo trpelo
radi vpadov raznih neprijateljskih tolp. V letu 1234. je izdal zadnji Sponnheimovec,
koroški vojvoda Bernhard, ustanovno pismo vetrinjskim cister


ni