DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 13 <-- 13 --> PDF |
posestnik fužin ob Savi Viktor Ruard za 157.500 avstr. gold. Radi slabe uprave in prekomernega izkoriščanja je oblast odredila sekvestracijo teh gozdov, ki je trajala od 1. 1858. do 1. 1871. Tega leta je posestvo zopet menjalo lastnika, ker je Ruard prodal skoraj ćelo posestvo Kranjski industrijski družbi za 780.000 avstr. gold. Pridržal si je samo graščino na Bledu z nekaj zemljišča, vse to pa odprodal leta 1882. dunajskemu trgovcu Muhru. Kranjska industrijska družba je leta 1895. prodala bivšemu avstrijskemu poljedelskemu ministrstvu 26.454 ha tega posestva za kranjski verski zaklad, a pridržala si je le nekatere dele okolo tovarne na Jesenicah in Javorniku. Kupnina je znašala 2,800.000 avstr. kron. Se istega leta s 1. julijem je bila uvedena državna gozdna uprava. Leta 1897. se je nakupilo še samostojno posestvo v kat. obč. Zagorice (Bled), ki še sedaj Hrastova mlada sestojina po zimi Krakovo Šumska uprava Kostanjevica služi za sedež šumski upravi na Bledu. Pozneje se je nakupilo nekaj zemljišča za gozdarsko hišo v Kranjski gori, po vojski istotam poslopje za šumsko upravo in v Ljubljani lastna hiša za urade direkcije šum Dolenjsko posestvo verskega zaklada ima tuđi svojo zgodovino. Mesto Kostanjevica je bilo že po prvih podatkih zgodovine sodeč važen kraj v sredini gosto zaraščenih gozdov ; v nizini s hrastom, a na gorjanskih pobočjih s koštanjem. Sledovi kostanjevih gozdov se še sedaj opažajo, nanje spominja tuđi ime Kostanjevica. Sama dolina se je zvala »Toplice«. Kraj je bil slabo naseljen in prebivalstvo je zelo trpelo radi vpadov raznih neprijateljskih tolp. V letu 1234. je izdal zadnji Sponnheimovec, koroški vojvoda Bernhard, ustanovno pismo vetrinjskim cister ni |