DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 12 <-- 12 --> PDF |
Ing. BOŽIĆ CVETKO, LJUBLJANA: DRŽAVNA GOZDNA UPRAVA V DRAVSKI BANOVINI* (L´ADMINISTRATION DES FORETS DOMANIALES EN SLOVÉNIE). A. Historijat, pravni odnosi, posestno stanje. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vodi preko šumskih uprav gospodarstvo državnih gozdov in gozdnih posestev verskega zaklada v dravski banovini. Država ima v svoji neposredni lasti le večji gozdni kompleks Martinček na Jelovici poleg dveh manjših ob državni meji v občini Rateče. Državni gozd Martinček je prišel v državno last za avstrijskega cesarja Maksimiljana, ki je leta 1515. in še pozneje (v letih 1553. in 1575.) izdal zakone o ureditvi rudnikov (t. zv. Bergordnung). Po teh zakonih so bili vsi visoki gozdovi pridržani za potrebe rudnikov. Tako je ugotovljeno, da je bil del gozda Martinček po »urbarju« iz leta 1579. določen, da krije potrebe rudnikov v Kropi in Kamni gorici. Ko so se okoli leta 1867. urejevale servitutne pravice, so se lastili tega gozda na eni strani Turnova graščina v Radovljici, a na drugi obrtniki v Kropi in Kamni gorici. Prvo zahtevo je takratna deželna komisija za ureditev in odkup zemljiških bremen odbila, a drugim reflektantom je priznala servitutno pravico lesa in drv, odklonila pa njih zahtevo, da se jim prizna lastnina teh gozdov ter nedvomno ugotovila, da je gozd Martinček državna last, obremenjena s servitutnimi pravicami. Posestva verskega zaklada se nahajajo na Gorenjskem in okrog Kostanjevice. Pösestva na Gorenjskem so darovali v enajstem stoletju nemški cesarji zelo mogočnim briksenškim škofom. Ti so tekom stoletij svojo posest povećali in ostali gospodarji do devetnajstega stoletja. Leta 1803. so bili gozdovi priklopljeni kameralnemu fondu z državno upravo. Za francoske zasedbe leta 1809. pa tja do leta 1813. so jih upravljali Francozi. Ko so odšli, je posestvo prišlo zopet pod avstrijsko državno upravo, kar je trajalo do 1. 1838. Leta 1833. je tedanji avstrijski cesar Franc odločil, da se vrne ćelo posestvo z vsemi premičninami in nepremičninami, z vsemi pravicami in obveznostmi vred stolnemu kapitlju v Briksenu. Ta odlok je cesar Ferdinand 1. 1837. potrdil in tako vidimo leto kesneje to posestvo znova v rokah briksenških škofov. Dne 16. maja 1858. je kupil ćelo posestvo blejske graščine z vsemi pravicami od dotedanjih lastnikov bogat * Naslednji članek je natiskan v publikaciji: »Ljubljanski velesejem: Jeseni 1930«, ki jo je izdala uprava ljubljanskega velesejma v Ljubljani ob priliki šumarsko-lovske razstave začetkom septembra leta 1930. Radi svoje zanimivosti in da se s tem popravijo nekatere netočnosti v statističnih tabelah, se v naslednjem podaia ta članek popravljen. 410 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 13 <-- 13 --> PDF |
posestnik fužin ob Savi Viktor Ruard za 157.500 avstr. gold. Radi slabe uprave in prekomernega izkoriščanja je oblast odredila sekvestracijo teh gozdov, ki je trajala od 1. 1858. do 1. 1871. Tega leta je posestvo zopet menjalo lastnika, ker je Ruard prodal skoraj ćelo posestvo Kranjski industrijski družbi za 780.000 avstr. gold. Pridržal si je samo graščino na Bledu z nekaj zemljišča, vse to pa odprodal leta 1882. dunajskemu trgovcu Muhru. Kranjska industrijska družba je leta 1895. prodala bivšemu avstrijskemu poljedelskemu ministrstvu 26.454 ha tega posestva za kranjski verski zaklad, a pridržala si je le nekatere dele okolo tovarne na Jesenicah in Javorniku. Kupnina je znašala 2,800.000 avstr. kron. Se istega leta s 1. julijem je bila uvedena državna gozdna uprava. Leta 1897. se je nakupilo še samostojno posestvo v kat. obč. Zagorice (Bled), ki še sedaj Hrastova mlada sestojina po zimi Krakovo Šumska uprava Kostanjevica služi za sedež šumski upravi na Bledu. Pozneje se je nakupilo nekaj zemljišča za gozdarsko hišo v Kranjski gori, po vojski istotam poslopje za šumsko upravo in v Ljubljani lastna hiša za urade direkcije šum Dolenjsko posestvo verskega zaklada ima tuđi svojo zgodovino. Mesto Kostanjevica je bilo že po prvih podatkih zgodovine sodeč važen kraj v sredini gosto zaraščenih gozdov ; v nizini s hrastom, a na gorjanskih pobočjih s koštanjem. Sledovi kostanjevih gozdov se še sedaj opažajo, nanje spominja tuđi ime Kostanjevica. Sama dolina se je zvala »Toplice«. Kraj je bil slabo naseljen in prebivalstvo je zelo trpelo radi vpadov raznih neprijateljskih tolp. V letu 1234. je izdal zadnji Sponnheimovec, koroški vojvoda Bernhard, ustanovno pismo vetrinjskim cister ni |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 14 <-- 14 --> PDF |
cijancem pri Celovcu, da si zgrade v Toplicah pri Kostanjevici samostantrdnjavo ter jim dodelil tuđi obširno posestvo. V novem samostanu, ki je b´il utrjen in je v 17. in 18. stoletju dobil sedanjo arhitektonsko učinkovito sliko, so menihi kljub temu mnogo trpeli, zlasti pred vpadi Turkov in Uskokov. V takih razmerah so živeli tja do konca 18. stoletja, ko se je na povelje Jožefa II. dne 3. januarja 1786. razpustil samostan in je posestvo prešlo v državno upravo. Takrat se je cenilo premoženje na ca. 200.000 goldinarjev. Posestvo je moralo na podlagi starih kart obstojati iz večjega celotnega kompleksa in to vse do leta 1876. odn. 1878., ko so se uredile oziroma odkupile servitutne pravice ter se je velik del zemljišča pridelil posameznim upravičencem kot servitutni ekvivalent. Tako je nastalo posestvo v sedanjem obsegu brez kakih servitutnih bremen ali obveznosti, obstoječe iz treh večjih kompleksov in iz več posamezno ležečih precej raztresenih parcel. V letu 1892. je bilo nakupljenega še nekaj gozdnega zemljišča. Pod kostanjeviško gozdno upravo je spadalo še posestvo v Stični v izmeri 140*45 ha, katero je pa cistercijanski red v letu 1898. zopet odkupil. Kasneje je bilo prostoročno odprodano v letu 1903. več zase ležečih parcel. Vsi ti gozdovi, državni in verskozakladni, so bili obremenjeni s pašo, pridobivanjem lesa, drv. Na temelju cesarskega patenta iz leta 1853. za odvezo zemljiških bremen so se začeli kmalu ti servituti urejevati, odn. Tabela A. Pregledni izkaz posesinega stanja po šumskih Lastnik Katastralni podatki za o > "3 S Ž— Šumska >o državni e S a cri* to o — O) ´.S 3 G "S "S. c uprava T3 « s _o > ´c ´S ai Oja Ö > M versk. N a CD UJ c w > L .. O . 0) zaklada O) Si "a, t* gozdovi ha državni 1373-5765 11-1467 — Boh. Bistrica ver. zakl. 7233-2459 5-0489 1-2527 47-3156 32-4281 2280-0569 Skupno 8606-8224 5.0489 1-2527 47-3156 32.4281 2291-2036 — o državni — Bled .... ~ o ver. zakl. 6501-5667 7-6895 0-7382 14-0866 2-6265 24-0335 -a Skupno . . aica 6501-5667 76895 0-7382 14-0866 2-6265 24-0335 — državni 87-02 — Krajnska gora — ver. zakl. 3091-8377 0-1460 1-8846 3-5481 134-2102 Skupno . . 3178-8577 — 0-1460 1-8846 3-5481 134-2102 — državni — Kostanjevica . o M ver. zakl. 1392-9312 86-7622 5-3472 425-1011 14-4078 b- Skupno . . . 1392-9312 86-7632 5.3472 425-1011 14-4078 — — Vse ukupno 19680-1780 99-5006 7-4841 488-3879 530105 2438-3006 — V % celokupne površine 68-96 0-35 0-02 1-72 0-18 854 412 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 15 <-- 15 --> PDF |
odkupovati v denarju ali naravi. Do leta 1892. je bilo to delo kolikor toliko dovršeno. Pa tuđi s tako urejenimi servitutami so bili servitutni upravičenci na Qorenjskem bolj ali manj nezadovoljni, zlasti so se pritoževali, da jim paše primanjkuje. Radi tega so izšli 1. 1911. in 1912. deželni zakoni o novi uredbi in odkupu urejenih pravic drvarenja, paše, dobivanja gozdnih pridelkov ter o zavarovanju pravic gozdnih upravičencev. Na temelju teh zakonskih predpisov so se po vojni po obstoječih listinah urejene pašne pravice pregledale. Kjer se je izkazalo, da jim paše res nedostaja, se je sporazumno našel način kritja tega primanjkljaja ter se je določil način gospodarstva v obremenjenih gozdovih. V tem vprašanju vodi državno gozdno upravo glavno načelo, da mora vse obveznosti točno spolnjevati, svoje pravice čuvati in vedno iskati sporazumne rešitve med postulati umnega gozdnega gospodarstva in v teh planinskih krajih tako važnega planinskega gospodarstva, na drugi strani pa z vsemi danimi sredstvi s poukom, osebnim stikom vplivati, da se tuđi s planinami umno in intezivno gospodari. Radi tega tuđi državna gozdna uprava vsako leto z gotovim zneskom prispeva k melioraciji in čišćenju planin. Ćelo posestno stanje predoča t a b e 1 a A po kulturnih vrstah in po šumskih upravan. Po Šivičevi statistiki iz leta 1929. znašajo vsi ti gozdovi pod državno upravo skupno do .% v primeri z drugimi lastniki gozdov. upravah na področju kr. direkcije šum v Ljubljani. produktivno neproduktivno zemljišče .. ostali neproduktivni svet vsota ne produkfivnega sveta #1; 3--S (0 CO C CO a, c Su Vsota produktivne zemlje > CO -o .. to o O T3 o. I X S > S "33 o CO .. s « > o s» & L:5 > "3 Q. Din ha ha 2066-78 1386-1220 99-98 1-3988 0-0273 0-0273 0-02 1386-1493 0-1597 3256-7450 3258-2404 25-30, 8651-72 9605-3481 74-70 0-9216 0-4141 12863-5885 0-1870 3256-7450 3258-2677 22-87 14249-7378 — 1379-2901 1380-1302 17-40 7930-8712 — 1379-2901 1380.1302 17-40 7930-8712 — 35-60 35-60 2903 122-62 1087-2251 1088-3858 2519 4320-0124 — 1122-8051 11123-9858 25-30 4442-6324 0-0755 | 2-7529 0-14 1927-2024 0-0755 27529 0-14 1927-2024 0-2625 5758-8402 5765-1366 20-19 28550-4438 001 20-19 — — 100 »/o 1-3988 — — — — —. — 1-3988 o-oi 10718-50 625852 6258-52 2796-50 2796-50 11619-92 11619-92 31393-44 — 10991-4701 6550-7410 6350-7410 87-02 3231-6266 3318-6466 1924-4495 1924-4495 22785-3072 — 77-13 82-60 82-60 70-97 74-81 74-70 99-86 9986 79-81 — 0-9216 0-8401 0-8401 0-1270 0-1270 1-0981 1-0981 2-9868 o-oi 0-4141 — — 1-0337 1-0337 1-5793 1-5793 3-0271 o-oi 413 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 16 <-- 16 --> PDF |
Po podatkih katastra znaša površina državnega gozdnega posestva ha 1508.7693 verskozakladnega gozdnega posestva „ 27041.6745 skupno ha 28550.4438 Od tega je 22.785.3072 ha produktivne zemlje ali 79.81% ter 5.765.1366 ha neproduktivnega sveta ali 20´19% celotne površine posestva. Pretežna večina tega posestva leži v alpskem delu triglavske gmote, samo manjši del se nahaja v blizini Kostanjevice ob Krki. Ševe s to geografsko lego so v zvezi različne geološke, klimatične in terenske prilike in po teh je povzročena raznovrstna slika gozdov. Dva glavna kompleksa se na Gorenjeskem nahajata na Jelovici in Pokljuki-Mežaklji, manjši še v Notranjem Bohinju in gornji savski dolini. Jelovica je visoka pianota med selško-savsko bohinjsko dolino z najvišjim vrhom Ratitovcem (1666 m). Pianota se v glavnem spušča polagoma z nekako povprečno nadmorsko visino z nad 1000 m proti severu in severozahodu, a deloma strmo pada tik ob robu savske doline. Studencev vrelcev je le malo na njej, ob robu se pa ob deževju in spomladi pokažejo skoraj hudourniki, ki se zlivajo vsi v Savo. Na vzhodnem delu se zaje v privatno posest državni gozd Martinček z najvišjim vrhom Visoki vrh (1396 m). Proti zahodu nekako do crte Bohinjska Bistrica — Crna prst šega verskozakladna Jelovica. Z malim prestankom se nadaljujejo versko zakladni gozdovi v bukovskjh gorah nekako v sredini severnega pobočja državne meje zapadno od Crne prsti (1844 m) pa tja preko pianote Komna — Sedmera jezera do vrha Triglava (2864 m). Pokljuka leži na vzhodni strani triglavske gmote, je visoka, precej hribovita pianota z nekako srednjo nadmorsko visino 1200—1500 m, ima pa vrhove ćelo čez 2000 m. Ta pianota pada proti jugu in jugovzhodu polagoma v dolino Save Bohinjke, na severu in severovzhodu precej strmo v dolino Radovine, na koje severni strani se razprostira na proti jugu eksponiranem pobočju gozdni kompleks Mežaklja v dolgem ozkem pasu od Mojstrane do Jesenic. Povprečna visina znaša 1200 m z najvišjima vrhoma Petelin (1447 m) in Jerebikovec (1583 m). Na zahodni strani pokljuške pianote leži ozka dolina Krme v visini 800—1000 m obdana s strmimi razoranimi stenami Rjavine (2534 m) na eni strani, na drugi z visokim grebenom od Velikega Draškega vrha (2242 m) preko Debele peči do Klečice (1893 m). Na vzhodnem kraju Mežaklje je omeniti še samostojen hribček Poljana z visino nad 600 m, p. d. na Borštu, ki na vzhodni strani strmo pada v sotesko Radovine-Vintgar in katere tesen tvori privlačno izletno točko za bližnji Bled. V gornjesavski dolini leži na južnih obronkih Karavank v zaprti dolini gozdni kompleks Belca z istoimenskim potokom s povprečno nadmorsko visino 1000—1500 m in z najvišjim vrhom Kepo (2143 m). uozdna kompleksa Martuljek in Mala Pišenca ležita v Julijskih Alpah. Martuljek je kotlina proti severu odprta, na južni strani z vrhoma Špik (2472 m) in Kukova Špica (2417 m). Po tej dolini se izliva potok istega imena v Savo Dolinko. Mala Pišenca je podolgovat kompleks na severni strani Mojstrovke (2332 m); po njeni dolini teče hudournik istega imena. Ta gozdni kompleks je brez gospodarskega pomena težko pristooen in se gozdovi čuvajo kot varstvo proti razdornemu delovanju hudournika. 414 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 17 <-- 17 --> PDF |
Ob razmejitvi z Italijo sta nam ostala v občini Rateče dva manjša kompleksa, državna gozda Mecesnovec na severnem obronku Ponce (2272 m) in v Karavankah Kališe na južnem pobočju vrhunca Peč (1509 m), ki je obenem razmejišče med Jugoslaviju, Italijo in Avstrijo. Na Dolenjskem je pri mestu Kostanjevici posestvo precej raztreseno, vendar so važni trije kompleksi v neposredni blizini mesta, v nizini Krakovo, v gričevju Mali boršt in v gorjanskem hribovju Opatova gora s povprečno nadmorsko visino 600—800 m. V zadnjih dveh kompleksih ni najti nikakih potokov, Krakovo pa je zelo močvirnato, edino potok Senuša — pritok Krke — odvaja vodo na severnem delu, dočim se na jugovzhodnem razprostira precej obširno, pogozdeno močvirje. V geo- Oplodnja sečnja (sek v luknjak) Svetlosek v odd. 6 b Mežaklja v odd. 131 b Martuljek Šumska uprava Kranjska gora Šumska uprava Kranjska gora loškem oziru prevladuje v Julijskih alpah geološki srednji vek s svojima dvema tvorbama : jursko in triasno, a v Karavankah se vidi starejša paleozojska doba z diasno in premogovno tvorbo. Na Dolenjskem ima Opatova gora trias tvorbo, Mali boršt kaže neocen, a Krakovo izrazito neprepustljiva aluvijalna, zelo ilovnata tla. Prevladajoči kamen je apnenec razne boje, k temu priđe še škriljavec. Tlo je na površju peščeno, apnenasto, dosti humozno. Na Pokljuki je še posebej omeniti obširna močvirja. ki kažejo na morenski postanek iz dobe triglavskih ledenikov, ki so na tej planoti nanesli in odložili precej grušča in zajezeni v dolinah napravili ta močvirja. 415 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 18 <-- 18 --> PDF |
V klimatičnem oziru imamo v gorenjskih gozdovih visoko-gorsko klimo s hudimi zimami, z dolgo ležečim snegom, kar favorizira zimsko vožnjo, a na Dolenjskem vlada v teh vinorodnih krajih milejše podnebje z malo vetrovi. Pod Triglavom je važno omeniti jugozahodne vetrove, ki zbog svoje silovitosti včasih zelo neugodno zagospodarijo v teh gozdovih; tako so v letih 1919., 1923 in 1926. podrli iz te smeri prihajajoči pravcati orkani v tem kotu čez 150.000 plin. lesa, po največ smrekovine. Tabela B. Pregledni izkaz drevesnih vrst po šumskih upravah. Tekoča Šumska uprava Iglavci Listovci štev. 68% 32„/„ 1 Bohinjska Bistrica smreka . . 59% bukev 31% a) versko-zakladni gozdovi ... . jelka . . 8% jasen, javor, macesen 1% gaber . 1% 97% smreka . . 83% 3% jelka 12% bukev . - 3% macesen 2% 87 % 2 Bled smreka . . 83% 13% versko-zakladni gozdovi .. . jelka . . . 1 /„ bukev . . 13% macesen 3% 80% smreka . . 64% 3 Kranjska gora 20% jelka . . 1% a) versko-zakladni gozdovi - . . . bukev . . 20"/„ macesen 13 /0 bor . 2% 92 °/ smreka . . 68% 8% jelka . . . 6% bukev . . 8% macesan 18% 82 / hrast . /0 18 % bukev . ..% 4 Kostanjevica smreka . . 11% kostanj 31% jelka . . . 2% jelša . .»/„ macesen . 2 /„ gaber . . 6% bor ... . 3% jesen 2% brest . 1% eksote 1% 5% Radi teh stališčnih faktorjev imamo tuđi različno sliko gozdov. Na Dolenjskem prevladujejo listovci, v močvirnatem Krakovu hrastovina, v Malem borštu hrast, gaber z umetno primesjo iglavcev, a na Opatovi gori je optimum bukve. Na Gorenjskem prevladujejo iglavci: smreka, jelka in mecesen, a stališče prija tako tuđi bukvi, ki v naravnem boju z ilgavci pokaže večjo življensko energijo in sposobnost. Zato se v tem boju krepko podpira bolj dragocena smreka napram bukvi. Ostalo listnato drevje je zelo podrejenega pomena. V višjih legah prevladuje mecesen in rušje. 416 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 19 <-- 19 --> PDF |
V prglednem izkazu drevesnih vrst v tabel i B vidimo, v kakem razmerju nastopajo posamezni zastopniki gozdnega drevja. Na Gorenjskem igra največjo gospodarsko vlogo smreka, ki je v legah nad 1000 m prvovrstne kakovosti: stegnjen lep les. precej nevejnat in gosto zraščen z enakomernimi letnicami. Zato je ta smreka zelo uvaževano eksportno blago. Jelke je le malo. Mecesen je tuđi zelo dober, žal ga je premalo. Y ceni stoji višje kot smreka (do 30%), a se radi male količine prodaja obenem s smrekovino. Bukva je tu gorske rasti, zelo vejnata, grčava in zato za tehnične svrhe težko porabljiva, daje pa dobra drva. Na Dolenjskem so iglavci brez pomena, dočim so listavci tu zelo iskano blago, zlasti hrast ne zaostaja dosti za svojim slavonskim sosedom. Bukva je na Opatovi gori dobre kvalitete, samo že trpi radi visoke starosti. Ostali plemeniti listavci ne morejo priti dosti v poštev za gospodarstvo, ker se nahajajo le v malih množinah. B) Službena organizacija. Do prevrata 1. 1918. so spadali vsi gozdovi: državni in verskozakladni v mejah sedanje dravske banovine pod bivšo c. kr. gozdno in domensko goriško direkcijo. Po prevratu je prevzela upravo teh gozdov naša Narodna vlada v Ljubljani v organizaciji gospodarskega oddelka s posebnim odsekom za upravo državnih gozdov. Ta oddelek se je 1. 1922. pretvoril v naziv Direkcija šum z isto notranjo ureditvijo. Z odlokom ministrstva za šume in rudnike br. 33.469 od 18. decembra 1924. se je direkcija šum osamosvojila, ker so se posli politične šumske uprave prenesli na oblastne šumarske referente obeh velikih županov v Ljubljani in Mariboru. Pod vodstvom in nadzorom direkcije šum upravljajo štiri šumske uprave s sedežem v Boh. Bistrici, na Bledu, v Kranjski gori in v Kostanjevici kot samostojne gospodarske edinice z lastnimi gospodarskimi elaborati svoja področja. Da šumske uprave laže pregledajo in izvršujejo zunanjo službo, so porazdeljene v gozdno-varstvene okraje: šumske postaje, katerih osebje je nameščeno po vladajočih prilikah deloma na sedežu šumske uprave, deloma v gozdovih samih. Šumske uprave in postaje imajo vse lastne zgradbe za urade in stanovanja nameščencev. Poleg teh imajo uprave še v blizini več ali manj poljedelskega zemljišča, ki služi osebju za deputat, da se lahko služi s to zemljo in da je na ta način neodvisno od okoliškega kmečkega prebivalstva. Službena razdelitev in stanje osebja je razvidna iz priložene t ab e 1 e C. Službeni posli pri tej direkciji so se do sedaj vršili na temelju avstrijske službene organizacije iz 1. 1873. še do nadaljnega po službenih predpisih bivše avstr. gozdne državne uprave in sicer: 1. Za šumske postaje: Dienstinstruktion für die k. k. Förster und die mit dem Försterdienste betrauten sonstigen Organe iz leta 1909.; 2. za šumske uprave: a) Dienstinstruktion für die k. k. Forst- und Domänenverwaltungen iz 1. 1909.; b) Dienstinstruktion für die k. k. Legstattsverwaltungen iz leta 1909.; 417 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 20 <-- 20 --> PDF |
Tabela C. Pregledni izkaz službenega osebja Površina po Površina po Osebje kr. direkcije šum taksacij-Šumska uprava iaksacij-Osebje kr. šumv Ljubljani skem elabos sedežem v skem elabo-skih uprav ratu v ha ralu v ha 1 šet 1. Direktor : kot šef di1 asistent rekcije Bohinjski Bistrici 14268 1 podšumar 2 Sumsko-tehn. osebje: 2 vajenca 2 inženerja kot inšpek.administr. referenta c 2 inženerja taksacijsk. _c 1 šef odseka — eden kot šet * na Bledu . . . 7922 2 podšumarja odseka, drugi dodeljen VO 3. Račusko osebje: 00 4 strok rač. uradniki 1 šef Kranjski gori . . 4439 4. Pisarn. manipul. osebje: 1 podšumar 1 uradnik kot vodja pisarne, 1 dodeljen, 2 tip-1 šef karci, 1 sluga Kostanjevici . . . 1935 1 podšumar Skupno je nameščeno pri pri upravah direkciji 14 oseb 12 oseb 3. za direkcijo šum: a) za administracijo: Dienstinstruktion und Wirkungskreis für die k. k. Forst- und Domänendirektionen iz leta 1907.; b) za taksacijo: Instruktion für die Begrenzung und Betriebseinrichtung der österreichischen Staats- und Fondsforste iz 1. 1903. odnosno v predelani izdaji 1. 1910,; c) za gradbeni odsek: Bauinstruktion für die Organe der k. k. Staats- und Fondsforste und Domänenverwaltung iz leta 1887., ki je pa že zastarela; d) za računovodstvo: Dienstinstruktion für die Rechnungsdepartements der k. k. Forst- und Domänendirektionen. V službeni instrukciji za šumske direkcije je točno ocrtan delokrog direkcije šum in pristojnega ministrstva. Seveda so vse te službene instrukcije deloma izmenjane po novih predpisih; tako ima računovodstvo v organizaciji samostojnega oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike svoj pravilnik iz leta 1928., ki urejuje šumske posle tuđi pri direkciji šum in šumskih upravah. Z uvedbo novega zakona o šumah od 21. decembra 1929., ki je stopil krajem junija tekočega leta v veljavo, je ministrstvo že sestavilo vse tozadevne pravilnike, ki bodo v najkrajšem času objavljeni. Pripomniti je tuđi treba, da vrši računovodstvo pri direkciji šum tuđi vse računske posle za politično šumarstvo obče upravne oblasti za odsek za zagradbo hudournikov in za rudarstvo. Vse nameščeno upravno osebje ima visokošolsko izobrazbo s praktičnim izpitom za samostojno vodstvo gozdnega gospodarstva po starih avstr. predpisih odnosno že po novih iz leta 1926. za šumarsko tehnično in administrativno službo šumarskih uradnikov I. kategorije. En šumar II. kategorije ima srednjo šumarsko solo isto s praktičnim izpitom, a vrši posle revirnega gozdarja. Podšumarji (III. kategorija) imajo srednjo nižjo odnosno meščansko in enoletno gozdarsko solo s predpisano prakso in praktičnim izpitom za gozdno-varstveno in tehn. pomožno službo. Sled418 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 21 <-- 21 --> PDF |
ćele direkcije šum po stanju 1. julija 1930. Površina po taksacij Šumske postaje Osebje kr. šumskih postaj Opomba skem elaboratu v ha Notr. Bohinj ... . Boh. Bistrica-Gorušje Rotarca-Ribčeva . . . 7325 1828 3743 1 podšumar z 1 gozd.-lov. čuvajem 1 „ » 2 „ „ čuvajema 1372 1 „ „ 1 „ „ čuvajem Mrzli studenec . . . Rudno polje ... . Radovna Poljana in pod Zobom 2600 1790 3368 164 1 podšumar z 1 čuvajem 1 „ , 1 2 čuvaja vrši službo pis. podšumar Kranjska goraMežaklja ... . 2962 1477 1 čuvaj 1 gozdar z 1 čuvajem vrši službo pis. podšumar Opatova goraMali boršt ... . 821 168 946 111 čuvaj čuvaj čuvaj i vrši službo pis. ) podšumar ker 1 mesto nezased. pri šumskih postajah 22 oseb Skupno je vseh nameščencev 48 njim so podrejeni gozdni in lovski čuvaji, ki se izbirajo v prvi vrsti iz vestnih in sposobnih gozdnih delavcev. Za te so se po vojni otvarjali trimesečni tečaji pri šumski upravi v Kostanjevici. C) Uravnava gozdnega obrata. Smoter vsake gozdne uravnave mora biti, da se uredi gospodarjenje z vsemi gozdovi z ozirom na njihovo izkoriščanje in obnavljanje ploskovno in časovno, pri čemer se morajo upoštevati vse notranje in zunanje gozdne prilike tako, da se pri tem najbolj varujejo in krepijo tla. Dalje se mora uvesti sečni red. paziti na čimboljšo kakovost gozdnih sestojev ter končno stremeti, da se doseže čim boljši financijelni uspeh. Da se ta namen doseže, je treba iskati sredstev v prvi vrsti v racijonalni razdelitvi gozdov in to v administrativnem kakor v gospodarsko tehničnem smislu. Važna naloga gozdne uravnave je razdelitev varstvenih okrajev. področij. dalje uvedba gospodarskih edinic (obratnih razredov), sečnih redov in oddelkov s pododdelki po posameznih sestojinah. Oddelitev sečnih redov in oddelkov je izvedena z glavnimi 6 m širokimi in stranskimi 4 m širokimi presekami, kar tvori skupno tako zvano prostorno razdelitev. Ta se mora v gorovju kolikor mogoče dobro prilagoditi obstoječim naravnim terenskim crtam. Vse pa je v detajle urejeno in opisano v gospodarskih osnovah, ki so strogo obvezne za šumske uprave. S tem je dana garancija, da se vodi gozdni obrat po pravilih gozdarske vede in v mejah stroge potrajnosti s kolikor mogoče enakimi letnimi dohodki na množini, na enakih ploskvah in trajno enako letno denarno vrednostjo. Te gospodarske osnove se po predpisih vsakih deset let revidirajo po taksacijskem odseku direkcije šum ter se znova predpiše gospodarstvo za naslednje desetletje. 419 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 22 <-- 22 --> PDF |
4:20 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 23 <-- 23 --> PDF |
421 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 24 <-- 24 --> PDF |
422 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 25 <-- 25 --> PDF |
433 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 26 <-- 26 --> PDF |
424 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 27 <-- 27 --> PDF |
425 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 28 <-- 28 --> PDF |
V posebni tabeli kaže pregledni izkaz sedanje stanje uravnavnih elaboratov z določenimi gospodarskom´ edinicami. Kako izgleda struktura vseh gozdov po stanju začetkom desetletja obstoječih revizijskih operatov, se lahko razvidi iz preglednega izkaza starostnih razredov in predpisanega desetletnega etata po užitkih: glavnem, medčasnem, slučajnem in izvanrednem in to po šumskih upravah (t a b e 1 a D). V zvezi s tem je izkazano v posebnem pregledu (t a b e 1 a E) bilansirano stanje izkoriščenega materijala v razdoblju 1919—1929 v posameznih šumskih upravah ter letna razpoložljiva lesna množina v tabel i F s stanjem začetkom 1. 1930., ki se bode izkoriščala še za ostalo dobo desetletnega sečnega nacrta. K vsaki gospodarski osnovi spadajo kot bistveni evidenčni pripomoček gospodarske karte v merilu 1 : 5000, a za izvedbo desetletnega gospodarskega nacrta služijo sestojne sečne karte v merilu 1 : 20.000. Za izvajanje gozdno gospodarskega obrata imamo v glavnem tri načine gospodarskih edinic (obratnih razredov): a) oplodnje sečnje, b) prebiralne sečnje in c) gozdno zaščitne predele. V kakem razmjerju so te gospodarske edinice izvedene pri posameznih šumskih upravah, se vidi na tabeli gozdno uravnanih elaboratov (tabela G). Pred par desetletji se je gospodarilo v gorenjskih gozdovih z golimi sečnjami na velikih ploskvah. Tako so nastale obsežne frate (poseke), ki se dajo le z velikimi stroški in trudom pogozditi, pri tem ostanejo tla še dalje časa nezavarovana in se poslabšajo. Tako obsežne frate opažamo iz te dobe še na Pokljuki in Jelovici. Po letu 1913. so se take gole sečnje opustile in se uvedle oplodnje sečnje z različno dolgo obhodnjo, a s kratko (10 letno) pomladitveno dobo. Če se gospodarstvo drži te pomladitvene dobe, se morajo gotovo v večini slučajev še naravno nepomlajeni prostori v golo posekati: če se to ne izvede, pa ni mogoče doseči desetletnega etata po masi. Zato se bode moralo gledati, da se pomladitvena doba raztegne še na več let, tako da se do končnega poseka lahko uporabi več semenskih let za naravni pomladek in da se v desetletnem nacrtu predvidi še več oddelkov za glavni užitek. Prebiralne sečnje (navadno v 120 letni obhodnji) so predpisane v visokih in zelo eksponiranih legah, tako da se v tej dobi na ćeli površini izvedejo sečnje v presledkih po več desetletij. Zaščitni gozdovi se večinoma prostovoljno ne izkoriščajo, nego se izkoristi samo slučajni užitek, ki se mora odstraniti iz gozda v svrho ohranitve zdravega sestoja. Nega sestoja se prične že pri 20—30 letnih kulturan s trebljenjem zamorjenega, pregostega materijala. Ker se ta pač ne izplača, obremenjajo ta dela kulturne kredite. Pozneje se uvedejo redna preredčenja s posekom od 5% do največ 10% vsega lesa. Pri prebiralnih sečnjah se preredčenja omeje na izsek podrejenega sestoja. Letni sečni program se izvede na temelju sečnega predloga, ki ga sestavi šumska uprava za dotično leto v okviru desetletnega sečnega 426 |
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 29 <-- 29 --> PDF |
nacrta v gospodarski osnovi ter ga direkcija šum pregleda in odobri. Šumska uprava ima prosto roko pri dolocevanju sečišč, toda vpostevati mora vse prilike, ki imajo vpliv na gospodarsko pravilno uvedenje sečenj, na denarni uspeh. Potem se mora izvedba sečenj točno dokazati in ti podatki služijo za tehnično knjiženje v gospodarskih knjigah. Gospodarske osnove predvidevajo v desetletnem kulturnem nacrtu kulturna (vzgojna) dela. Na temelju odobrenih kreditov, ki se morajo pravočasno predvideti v budžetu, se napravi letni kulturni predlog in po odobritvi s strani direkcije se kulturna dela izvedejo. Priložena tabela I nam v preglednem izkazu predočuje, katera kulturna dela so se izvršila po posameznih šumskih upravan. V glavnem se kulturna dela predlagajo: I. Za pogozditve potom saditve in setve a) v starih, odnosno b) v novih sečnjah. II. Za gozdne drevesnice. III. Melioracije. IV. Pomožne kulture (gojitev sečišč, nasadov). V. Meje. varstvo gozdov. Za umetno pogozdovanje se vzgajajo potrebne sadike v gozdnih drevesnicah. Njihovo stanje s koncem junija tekočega leta se vidi iz tozadevnega preglednega izkaza (tabel a K). Danes prevladuje umetno pogozdovanje, deloma radi prekratke pomladitvene dobe, deloma radi obstoječih velikih frat, zlasti po zadnjih vetrolomih iz leta 1923. in 1926. Da se na prevelikih kulturnih stroških prištedi, morajo šumske uprave večjo pažnjo posvetiti naravnemu pomlajevanju in po tem uravnati sečenje. Pri tem se pa iščejo nova pota, da se manjša razdorno delovanje nevarnih vetrov, odnosno da se vetrolomi skrčijo na najmanjšo mero. Pri umetnem pogozdovanju se na Gorenjskem vzgaja in posaia v pretežni množini smreka, a v manjšem obsegu mecesen, na Doleniskem pa hrast kot glavna vrsta, a poleg njega pa še nekaj plemenitih listovcev poleg smreke, jelke ter mecesna. V sečišču se presade spomladi dve- do štiriletne presajene ali nepresajene sadike v kvadratu l1/« m razdalje, tako da se računa reducirana površina s 4500 sadikami na 1 ha. Proti nevarnosti, da pašna živina precej sadik pohodi in odgrize, se sadike zavarujejo na ta način, da se zakoličijo s 3—4 krepkimi količi, ki se zabijejo okoli njih. Ševe ta izvedba zelo zviša kulturne stroške, ima pa siguren uspeh. Tuđi izvršena kulturna dela se dokažejo koncem leta in dokazani podatki slušijo za evidenčni vpis v odnosne knjige. (Svršit će se. — A suivre.) 427 |