DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 12 <-- 12 --> PDF |
Ing. BOŽIĆ CVETKO, LJUBLJANA: DRŽAVNA GOZDNA UPRAVA V DRAVSKI BANOVINI* (L´ADMINISTRATION DES FORETS DOMANIALES EN SLOVÉNIE). A. Historijat, pravni odnosi, posestno stanje. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vodi preko šumskih uprav gospodarstvo državnih gozdov in gozdnih posestev verskega zaklada v dravski banovini. Država ima v svoji neposredni lasti le večji gozdni kompleks Martinček na Jelovici poleg dveh manjših ob državni meji v občini Rateče. Državni gozd Martinček je prišel v državno last za avstrijskega cesarja Maksimiljana, ki je leta 1515. in še pozneje (v letih 1553. in 1575.) izdal zakone o ureditvi rudnikov (t. zv. Bergordnung). Po teh zakonih so bili vsi visoki gozdovi pridržani za potrebe rudnikov. Tako je ugotovljeno, da je bil del gozda Martinček po »urbarju« iz leta 1579. določen, da krije potrebe rudnikov v Kropi in Kamni gorici. Ko so se okoli leta 1867. urejevale servitutne pravice, so se lastili tega gozda na eni strani Turnova graščina v Radovljici, a na drugi obrtniki v Kropi in Kamni gorici. Prvo zahtevo je takratna deželna komisija za ureditev in odkup zemljiških bremen odbila, a drugim reflektantom je priznala servitutno pravico lesa in drv, odklonila pa njih zahtevo, da se jim prizna lastnina teh gozdov ter nedvomno ugotovila, da je gozd Martinček državna last, obremenjena s servitutnimi pravicami. Posestva verskega zaklada se nahajajo na Gorenjskem in okrog Kostanjevice. Pösestva na Gorenjskem so darovali v enajstem stoletju nemški cesarji zelo mogočnim briksenškim škofom. Ti so tekom stoletij svojo posest povećali in ostali gospodarji do devetnajstega stoletja. Leta 1803. so bili gozdovi priklopljeni kameralnemu fondu z državno upravo. Za francoske zasedbe leta 1809. pa tja do leta 1813. so jih upravljali Francozi. Ko so odšli, je posestvo prišlo zopet pod avstrijsko državno upravo, kar je trajalo do 1. 1838. Leta 1833. je tedanji avstrijski cesar Franc odločil, da se vrne ćelo posestvo z vsemi premičninami in nepremičninami, z vsemi pravicami in obveznostmi vred stolnemu kapitlju v Briksenu. Ta odlok je cesar Ferdinand 1. 1837. potrdil in tako vidimo leto kesneje to posestvo znova v rokah briksenških škofov. Dne 16. maja 1858. je kupil ćelo posestvo blejske graščine z vsemi pravicami od dotedanjih lastnikov bogat * Naslednji članek je natiskan v publikaciji: »Ljubljanski velesejem: Jeseni 1930«, ki jo je izdala uprava ljubljanskega velesejma v Ljubljani ob priliki šumarsko-lovske razstave začetkom septembra leta 1930. Radi svoje zanimivosti in da se s tem popravijo nekatere netočnosti v statističnih tabelah, se v naslednjem podaia ta članek popravljen. 410 |