DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 37 <-- 37 --> PDF |
KRONIKA JEDNA 25-GODIŠNJICA. Prošlog mjeseca navršilo se 25 godina, kako je g. i n g. Z 1 a t k o T u r k a 1 j, šumarski nadsavjetnik ogulinske imovne općine, objavio u »Lovačko-ribarskom vijesniku« svoj prvi članak »Nešto o lovu na lještarke gluhe«. Bilo je to još u doba njegova naukovanja na tadanjoj kr. šumarskoj akademiji zagrebačkoj. Od onda do danas objavio je on u istom časopisu 36 lijepih lovno-stručnih članaka, od kojih su najvažniji: 1. Lovačko nazivlje. 2. Puh i lov na njega. 3. Nomenklatura lovačke puške. 4. Uzgoj divljači u šumama opterećenim šumskim služnostima. 5. Bilješke za lovnu faunu naših klimata. 6. Što tražimo od novog lovnog zakona. 7. O trocijevkama. 8. Tamanjenje vukova. 9. Najnoviji podaci za trocijevku. 10. Što bi očekivali od novog zakona o šumama. 11. Za liječnik lovačkog govora. 12. Unapređivanje lova. 13. Riječnik hrvatsko-srpskog govora lovačkog. 14. Izobrazba lovačkog osoblja. 15. Taktika u nastupanju vukova. 16. Lovačka balistika. 17. Kako je divljač prezimila. 18. Otok na Mrežnici, lovački dvorac knezova Frankopana (jubilarni članak). Osim tih 36 članaka napisao je u raznim godištima istog časopisa mnogo manjih dopisa i književnih kritika, a poznat je dobro kao lovački pisac i čitaocima Šumarskog Lista, jer je i u njemu dosta saradivao ranijih godina. Hrvatsko društvo za gajenje lova i ribarstva u Zagrebu izdalo je minule godine u formi zasebne knjige njegove »Lovačke pripovijesti«. Kako vidimo, gosp. ing. Turkalj je najodličniji predstavnik one grupe naših šumara, koji smatraju svojom zadaćom ne samo gajenje šuma, već i gajenje lova — kao sporedne grane šumskog gospodarstva. Zato je njegov lovno-književni jubilej važan i za šumarsku struku. Qosp. jubilarcu čestitamo srdačno i želimo mu još mnogo godina uspješnog rada oko gajenja i podizanja našega lovstva, a time i šumskog gospodarstva. HENRIK SCHOLLMAYER-LICHTENBERG t Dne 21. januarja 1930. je na svojem posestvu v Kočivasi pri Starem trgu umri upokojeni gozdarski direktor Snežniškcga veleposestva, g. Henri k Schollmayer - Lichtenberg . Pokopan je bil v Ljubljani. K zadnjemu počitku so ga spremili poleg sorodnikov in znancev tuđi zastopuiki Jugoslov. šumarskega udruženja, podružnice v Ljubljani. Schollmayer se je rodil dne 23. novembra 1860. v Altliofen-u na Koroškem. Nižjo gimnazijo je posečal v Ljubljani, nato pa je bil v pol.iedelski srednji soli na Češkem. Po enoletni praksi pri grašoini Monastero pri Ogleju. je vstopil v gozdarsko akademijo v Tharandu na Saškem in jo leta 1880. dovršil. Služboval je nato pri gozdnih upravan državne gozd. direkcije Omundenske, potem pa kot vodja žage nekega zasebnika v Slatini (Rumunija). Leta 1883. je položil izpit za samostojno gozdno gospodarstvo na Dunaju, leto pozneje pa vstopil v službo pri Sncžniški graščini na Notranjskem, koder je postal leta 1885. nadgozdar in upravitelj revirja v Mašunu. Leta 1887. se je poročil z g. Marijo Obereignerjevo, hčerjo svojega takratnega strokovnega šefa. Začetkom leta 1903. se je preselil v Snežnik, ko ga je graščak. Hermann Schönburg-Waidenburg postavu za nadupravitelja graščinskih gozdov, ki so takrat obsegali okoli 14.000 hetarjev. Povodom petindvajetletice službovanja ga je graščak imenoval za direktorja Snežniških gozdov in dornen. 139 |
| ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 38 <-- 38 --> PDF |
V Snežnikn je deloval SchoUinayer do leta 1918. Tega leta ga je zadela kap, nakar je deloma ohromel. Prosil je za upokojenje in se preselil v Kočovas na posestvo Viljemine Lichtenberg, ki ga je bila svojčas posinovila. Scholmayer je bil izboren, daie´č po svetu znan strokovujak, marljiv in ugledeu znanstvenik, ki se je vsestransko in s priznanim uspehom udejstvoval. Svoje temeljito znanje je posvetil predvsem povzdigi gozdnega gospodarstva Snežniške graščine. Otvoril je gozde tega. pa tuđi okoliških kmetskih posestev z napravo dobrih ccst. Vse gosto omrežje prvoV´rstno izpeljanih čest okoli Snežnika, tako med Ložem, Oornjo Pivko in notranjsko Reko je delo pokojnih vodij Snežniške gozdne uprave, Josipa Obereignerja in Henrika Scliollmaverja. Razvita žagarska in lesna industrija, ki jo imajo danes kraji okrog Snežnika, je posledica njunega neumornega delovanja. Zaslužno delo so priznale občine s tem. da so Schollmayerja izvolile za častnega občaua. V letih 1903—1910 je zasnoval vsa potrebna dela za zgradbo ležeznice od Rakeka do Babnega polja. Projekt je bil sprejet in v dunajskem parlamentu odobren, veudar radi odpora dotičnih domačinov, ki so zastopali nasprotne interese, do izvedbe ni prišlo. Pokojnik je skrbno proučeval kraške pojave in bil znan kot njih dober poznavalec. Podal je veliko referatov in izvedniških mnenj o tem predmetu, tako »o preskrbi vode v dolini Pivke«, o »ponorih pri Podložu in perijodičnih poplavah«, o »pripravah za preskrbo vode v Kozarščah«. in dr. — Bavil se je tuđi z meteorološkimi in ombrografskimi opazovanji in z zoološkimi ter botaničuimi študijami. Schollmayer je napisal mnogo člankov gozdarske in lovske vsebine v nemškem jeziku, največ v sledečih revijah in dnevnikih: Zentralblatt für das gesamte Forstwesen, Mitteilungen des krainisch-küstenläudischen Forstvereines, Mitteilungen des Musealvereines für Krain, Wiener Landwirtschaftszeitung, Oesterr. Forst- und Jagdzeitung, Laibacher Zeitung, Waidmannshcil, Waidmann, Ornithologisches Jahrbuch, i t. d. S svojim bratom Etbinom je izdal leta 1900. brošuro: »Der bäuerliche Kleiuwaldbesitz «. 140 |