DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 35 <-- 35 --> PDF |
sestnik po zmerni, v oziravrednih slučajih pa tuđi po znižani ceni ali brezplačno iz 5. državnih gozđriih drevesnic te oblasti. Povprečno porabijo kmetski posestniki na leto do 800.000 sadik, od katerih odpade na iglavce 89%, ostalo na listovce. Umetno se pomladjuje s cemenom le hrast in to pri nekaterih nizinskih veleposestvih v Prekmurju in Medjimurju. Vsled intenzivnega večdesetletnega delovanja šumarskih organov obče uprave, posebno o priliki vsakoletnega pregledovanja zasajenih in pomlajenih gozdnih ploskev je danes med kmetskimi posestniki razširjeno polnn razumevanje za ta gozdnokulturna sela. lzkoriščanje gozdov na gozdnih kmetijah se vrši navadno v lastni režiji Le pri večjih, izrednih sečnjah in pri manjših gozdnih kmetijah se prodaja tuđi na panju, kar pa posebno pri prebiralni sečnji ni vedno v korist gospodaj-ju, ker se kupee ali prekupee lesa pri sečnji in spravilu ponavadi ne ozira na koristi in varstvo gozda. Zelo razvita je v zapadni polovici oblasti kmetska žagina industrija. Skoraj vsak srednji in večji gozdni kmet ima tuđi svojo žago. üb vseh gorskih potokih stoji nebroj malih vodnih žag, veneeijank, rajrazličnejših sestavov, kjer reže kmet svoj lastni prid´elek iz gozda. Takih žag je danes v oblasti 1280. Svojo žago oskrbuje kmet sam s svojim žagarjem. Konstrukcija žag, manipulacija z lesom pri žagah, pa je še zelo pomankljiva. Zato kmetsko rezano blago na lesnem trgu v splošnem ne doseže tište cene, ki bi jo lahko imelo z ozirom na dobro kvaliteto našega lesa. Sele v zadnjih letih je vsled porastka lesnih cen pri dobro rezanem blagu tuđi tu opažati precejšnji napredek. Največ rezanega blaga iz kmetskih gozdov te oblasti se proda po južnih krajih naše države terna Madjarsko, kjer se ne gleda prestrogo na popolnost podelave lesa. Zadnji dve leti, ko je opažati vsled višjih lesnih cen in splošne gospodarske krize živahnejši promet z lesom, je bilo na železniških postajah natovorjeno ter po Dravi in Savinji splavljeno na leto povprečno 28.500 vagonov lesa in to 49.3% rezanega, 23% tesanega lesa, ll.,V/< drv, 9.2% hlodov za žage, 4.2% brzojavnih drogov, ostalih 3% pa železničkih pragov, oglja in nekaj dog. Od tega lesa odpade na les iz kmetskih gozdov, preračunano sorazmerno z njih površino, 22.300 vagonov v vrednosti Din 173,941.000.—. Zelo važnega, javnovarstvenega pomena so kmetski gozdi v goratih, zapadnih delih oblasti. Tu imajo skoraj vsi gorski potoki več ali manj izraziti hudourniški značaj, posebno gornja Savinja s pritoki, Meža v Koruških planinah, Mislinja in Radolna na Pohorju ter Bistrica na Kozjaku. Kmetski gozdi, ki leže ob bregovih ali v povirju teh hudournikov, vplivajo ob primerni obrasti odločilno na počasni odtok padavin o priliki večjih nalivov. V mariborski oblasti so torej dobro ohranjeni in oskrbovani kmetski gozdovi z ozirom na njih razsežnost in gospodarski položaj tako za posestnika samega, kakor za celokupno prebivalstvo glavni vir trajnih dohodkov in temelj blagostanja. 137 |