DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 34 <-- 34 --> PDF |
mogel zadoščati vsem gospodarjevim potrebam. Ta gozdni kmet je prisiljen, če ga zadene kaka večja nesreća, kakor požar, bolezen v družini ali, če ima večja izplačila na deščini in dolgovih, rnnogokrat pa tuđi kot posledica lahkomiselnosti in zapravljivosti, da poseže globoko v lesno zalogo svojega gozda in seka tuđi nedorastlo drevje. S tem pa mu usahne trajni vir dohodkov, ki ga ima v redno oskrbovanem gozdu, kar more imeti za njega pogubne posledice, posebno v dobi velike denarne krize in pomanjkanja primernih kreditov. V tej krizi stoji danes mnogo manjših kmetij te oblasti. Veliko teh je že spremenilo svoje dosedanje lastnike, ne vedno v korist našega narodnega gospodarstva in življa. Kajti pogosto se dogaja, da skuša kupee takih kmetij iz spekulativnih in sebičnih namenov do skrajnosti izkoristiti preostanke gozda na škodo splošnih gozdnokulturnih in gospodarskih razmer. Iz tega pa sledi, da je gozdnim kmetijam le tedaj zajamčen trajni obstanek, če dajajo svojim gospodarjem toliko dohodkov, kolikor jih rabijo za življenje in za gospodarske potrebe. Pri tem je površina gozda lahko tem manjša, čim racijonelnejše se pod istimi pridobitnimi prilikami gospodari. V splošnem morejo le srednje in večje gozdne kmetije z gozdno površino od 50 ha naprej v okvirju vztrajnosti gospodarstva računati z rednim letnim donosom. Zato se, kakor že omenjeno, površina slednjih le redkokdaj zmanjšuje bodisi radi prodaje, bodisi radi delitve na dediče. Mnogo pogosteje se dogaja, da skuša skrbni posestnik z nakupom obrobnih gozdnih parcel ali malih gozdnih kmetij svoje gozdno posestvo zaokrožiti in razširiti do tište površine, ki mu omogoča vztrajnost gospodarstva. Pri manjših gozdnih kmetijah si mora iskati gospodar izven dohodkov svojega gozda še drugi zaslužek, ki ga dobi v bližnjem tujem gozdu s sečnjo, podelavo, spravilom in z izvozom lesa ter pri lesni industriji. V kmetskih gozdih te oblasti je običajno prebiralno izkoriščanje, redkeje sekanje na golo. Izven naplavin ob Dravi in Muri, kjer stoje nizki gozdi raznih mehkih listovcev, se oskrbujejo kmetski gozdi le kot visoki gozd, v katerem danes prevladujejo posebno v zapadni polovici oblasti v čistih sestojih iglavci, predvsem smreka, ponekod kakor na severnih pobočjih Pohorja jelka, na Dravskem polju nav. bor. Splošno je opažati, da se skuša na gozdnih kmetijah uvesti mesto čistih bukovih ali mešanih bukovih in iglastih gozdov, čiste iglaste sestoje. To gospodarsko načelo je računsko pravilno v toliko, da se s čistimi iglastimi gozdi doseže začasno večji financijelni uspeh, ni pa gospodarsko upravičeno z ozirom na ohranjenje produktivnosti gozdnih tal in varstvo sestojev v bodočnosti, kajti le primerno primešana bukev jamči v naših goratih krajih za trajnost bonitete tal in za zdravi prirastek na lesu ter zviša odpornost gozda proti poškodbam po raznih škodljivcih, elementarnih in drugih pogubnih podnebnih vplivih. uoličav je v kmetskih gozdih le malo. Večina teh se radi običajne prebiralne sečnje pomlajuje naravnim potom s semenom. Le pri izpremembi drevesne vrste in pri krpanju (izpopolnevanju) kultur ali pri novi zasaditvi manj plodnih poljedelskih zemljišč porablja sadike in to pri gozdnih kmetijah goratih delov oblasti največ smrekove, vmes mecesnove, redkeje borove, pri poljelskih kmetijah in v nizinskih gozdih pa ražen navedenih sadik iglavcev še nekatere sadike listovcev, kakor akacije, crne jelše, domaćega koštanja, jesena i t. d. Sadike dobi kmetski gozdni po 136 |