DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 33 <-- 33 --> PDF |
v plavžih in delavci po glažutah pridobili denarna sredstva za nakup teh kmetij, ki so od roda do roda prehajale nedeljene na potomce, kakor to lepo opeva naš pohorski pesnih Janko Glaser: »Mi smo rod kovačev, mi smo rod z glažut: ded koval železo, praded . je kremen — dvoje trdnih rud.« Iz tega roda je izšla možata, v svojih nazorih trda generacija, z mehko odkrito dušo ter z veliko Ijubeznijo do svoje rodne grude. Ravno Pohorje je vršilo v zgodovini našega Slovenstva tu ob severni meji važno obrambno vlogo. Materijalno trdno in narodno zavedeno prebivalstvo tega gorovja je bila najboljša opora Slovenstva v nacijonalnem boju proti germanskomu raznarodovalnemu delovanju. Posestniki gozdnih kmetij oskrbujejo svoje gozde sami s svojo družino in le če ta ne zadostuje, s stalnimi uslužbenci. Slednji štejejo k družini in dobivajo ražen pogojene mesečne ali letne plače tuđi prehrano, stanovanje in obleko. S svojimi ljudini seka gozdni kmet sam drevje, čisti in trebi´kulture ter spravlja les in drva k gozdnim cestam, odkoder gre spravilo preko poletja na podelih, pozimi pa na ročnih sankah k žagi ali v ravnino. Le na večjih kmetijah in pri večjih sečnjah si od slučaja do slučaja vzame drvarje, ki jih plačuje v akordu. Gozdi gozdnih kmetij se oskrbujejo redkokdaj po določenem gospodarskem nacrtu, katerega tuđi srednje-velike in večje kmetije nimajo. Gozdni kmet uravnava izkoriščavanje gozda po svojih življenski, vzgojo gozda pa po gospodarski potrebi. Ker so življenske zahteve gozdnih kmetov navadno jako skromne, se dogaja, kar je posebno opažati pri obsežnejših gozdnih kmetijah, da rednega prirastka iz gozda ne porabi, radi česar se stalno množi glavnica, ki tiči v zalogi stojećega lesa v gozdu. Tako nastale prihranke na lesu izkorišća gozdni kmet perijodično, če je k temu prisiljen, kakor pri prevzemanju posestva ali pri drugih večjih rodbinskih in gospodarskih potrebščinah. Ža dobrega gospodarja gozdne kmetije je pač gozd hranilnica, v katero vlaga delo svojih rok in iz katere zajema ter krije svoje neobhodno potrebne življenske zahteve. Ni dvoma da tako konservativno gospodarstvo ni vedno v skladu z načeli racijonelnega gozdnega gospodarstva in da se pri tem ne izrabljajo vrednote, ki bi lahko pripomogle do zvišanja splošnega blagostanja naroda. Naravni čut do varčevanja, večkrat pa tuđi nejasnost glede gospodarske upravičednosti izkoriščanja gozda, ki je posledica nezadostne strokovne izobrazbe, odvrača gospodarja od ukrepov, ki bi mogli imeti, če se ne izvedejo pravilno, zanj zelo slabe gospodarske pesledice. K temu bi še povdarjal, da je skoro vsakemu našemu gozdnemu kmetu prirojena velika ljubav do njegovega gozda in da je ponosen na to, če more v svojem gozdu kazati na lepo razvita, krepka debla. Vsekakor sc z konservativnim gospodarenjem ohrani trajna produktivnost gozdnih tal, ki je pogojna za količinsko in množinsko donosnost gozda ter vztrajnost gozdnega gospodarstva. Gospodarsko stanje manjših do 50 ha velikih gozdnih kmetij ob Mislinjski dolini, v Savinjskih planinah, pa tuđi na Kozjaku ter na južnem in vzhodnem pobočju Pohorja je precej slabše. Radi razmeroma male površine gozda teh kmetij je redni prirastek iz gozda premajhen, da bi 135 |