DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 32 <-- 32 --> PDF |
gorovja imajo torej po svoji kulturni uporabljivosti izraziti gozdni značaj, kjer živi prebivalstvo skoraj izključno od dohodkov iz gozda. V Mariborski oblasti odpade po velikost iposameznih gospodarskih edinic 64% vse gozdne površine do največ 50 ha na malega in 11.6% s površino 50 do 250 ha ter 4.6 s površino 250 do največ 500 ha na srednjega kmetskega gozdnega posestnika. Slednja razmeroma velika gozdna posestva leže v visokih legah, kjer so gozdovi radi skalovitega značaja gozdnih tal le malo donosni. Od ostale gozdne površine zavzemajo 2.5% srednjevelika gozdna posestva s površino 500 do 100O ha in 17.3% gozdna veleposestva s površino nad 1000 ha, katerih največje ima 7.421 ha. Kmetski gozdovi stoje torej po svoji razsežnosti z 80.2% gozdne površine ali z 31% celokupne produktivne zemlje te oblasti na prve m m e s t u. Po svoji legi na pobočjih gor, v nižjih legah, deloma pa tuđi v ravnini imajo najboljše gozdne položaje. Gozdovi ob gorskih grebenih in po vrhovih, torej v najvišjih legah do vegetacijske mejc so večjidel last veleposestev, katerih je največ na Pohorju, v Savinjskih in Koroških planinah. Po svojem gospodarskem značaju se dele kmetski gozdovi: 1. na poljedelske kmetije; 2. na izrazite gozdne kmetije. Poljedelskim kmetijam služijo gozdovi posredno ali neposredno za vzdržavanje poljedelskega obratovanja, torej predvsem za kritje lastnih gospodarskih potreb na lesu, stelji in drugih pridelkih. Navadno ]eže ti gozdi v bližnji okolici velikih polja, kakor Savinjske doline, Dravskega polja, Prekmurske in Medjimurske nizine, pa tuđi po gričevju vinorodnih Slovenskih goric, torej večinoma v vzhodni polovici te oblasti. Radi male površine gozdov poljedelskih kmetij, ki presegajo redkokdaj 5 ha, običajne velike razkosanosti posameznih gozdnih parcel, predvsem pa radi preintenzivnega, negospodarskega izkoriščanja, kakor grabljenja talne stelje, pašnje živine, prekomernega sekanja, so ti gozdi v splošnem v slabem gospodarskem stanju in ne donašajo primernega prirastka na lesu. So pa tuđi tu izjeme in se najde tuintam dobro, ćelo vzorno oskrbovane gozdne parcele, pa le na gospodarsko trdnih poljedelskih kmetijah. Gozdi poljedelskih kmetij dajajo le malo tehnično porabljivega lesa za lesni trg. Večinoma donašajo drva, ki se prodajajo v domaćem krajevnem prometu. Mnogo poljedeskih kmetij pa sploh gozda nima. Posebno veliko je pomanjkanje gozda v Prekmurju in Medjimurju, deloma tuđi na Dravskem polju. Take poljedelske kmetije so vezane pri dobavi stavbenega lesa in drv na tuje gozde, posebno na gozdove veleposestev. Gozdne kmetije so tista kmetska posestva, ki imajo glavni vir dohodkov v gozdih in pri katerih so poljedelski pridelki le nekak pripomoček za vzdržavanje gozdnega gospodarstva. Poljski pridelki zadoščajo gozdnim kmetijam k večjemu do novega leta, ostali živež si mora gozdni kmet kupovati; travniki mu služijo za vzdrževanje vprežne živine, ki jo rabi za spravilo in izvoz pridelkov iz gozda. Gozdne kmetije so navadno arondirane, na južnih pobočjih manjše kot na severnih, v nižjih legah manjše kot v višjih. Največ trdnih gozdnih kmetij je na severnem pobočju Pohorja. Te so nastale večinoma koncem 18. in v prvi polovici 19. stoletja iz prej državnih ali drugih velikih gozdov. Z neumorno marljivostjo in štedljivostjo ter z žulji svojih rok so si predniki sedanjih gospodarjev teh gozdnih kmetij kot splavarji, kovači 134 |