DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 31 <-- 31 --> PDF |
neratioii naturelle comme résultat des coupes progressives et par F introduction de P éclaircie par le haut, donnera naissance a des peuplements mélangés, aux arbres vi goureux et avec un sous-bois abondant. Ces principes d´hygiene, si anciens qu´ils soient dans la sylviculture mondiale, ils sont oubliés en Slavonie et Us ne pourront pas etre démentis, tant que le Chene Pédoncule en Slavonie est une essence de lumiere et tant qu´il dépérit en masse faute de . air et de la lumiere si indispensable a la vie de notre Chene. Les auteurs. Ing. JANKO URBAS, MARIBOR: NARODNOGOSPODARSKI IN SOCIJALNI POMEN KMETSKIH GOZDOV V MARIBORSKI OBLASTI* (L´ IMPORTANCE ÉCONOMIQUE ET SOCIALE DES FORETS DES PAYSANS DANS LA RÉGION DE MARIBOR). V mariborski oblasti zavzemajo gozdovi 281.746 ha kat. izmere ali 39.3% celokupne produktivne površine in so izključno last zasebnikov, javnih in zasebnih ustanov, podjetij ter korporacij. Državnih in v državni upravi stojećih gozdov ta oblast nima. Okroglo 80% vseh gozdov te oblasti stoji na absolutnih, ostalih 20% na relativnih gozdnih tleh. Slednjih je največ v Prekmurju in Medjimurju. Vegetacijska meja za gozdno obrast šega do 1500 m nad morjem. Nad to visino je izrazita visokogorska flora, kjer raste le pritlikava smreka, zelena jelša in ruševje. To visino pa prekoračijo le gorski vrhovi Savinjskih in Koroških planin, iz česar sledi, da so vsa ostala gorovja v oblasti do svojih najvišjih vrhuncev več ali manj, četudi pretrgano, obrasla z gozdnim drevjem. Po drevesni vrsti je 41% gozdne površine čistih iglastih, 15% čistih listnatih, 12% mešanih listnatih ter 32% mešanih iglastih in list natih gozdov. Po načinu gospodarenja pa odpade 88% na visoki, 9% na srednji in 3%; na nizki gozd. Neplodnega kraškega sveta v mariborski oblasti ni. Gozdna tla so povsod, tuđi na apnencu Konjiških, Vitanjskih in Kozjanskih gor, Savinj skih in Koroških planin obrasla z gozdnim drevjem ter pokrita s primerno debelo plastjo zemlje. Največ gozdov je v zapadni polovici oblasti posebno na Pohorju, Kozjaku, v Koroških in Gornjesavinjskih planinah ter južno Dravskega polja v Halozah. Tu imajo gozdi v sedmih srezih 197.123 ha površine ali 50% celokupne in 53% produktivne zemlje teh srezov. Ostalih 50%, od nosno 47% površine odpade na poljedelska zemljišča, ki leže večinoma v ravnini v okolišu Dravske, Savinjske in Mislinjske doline. Navedena * Predavanje o priliki slavnostne otvoritve glavne skupščine Jugosl. Šumar. Udruženja v Mariboru, dne 8. septembra 1929. 135 |
ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 32 <-- 32 --> PDF |
gorovja imajo torej po svoji kulturni uporabljivosti izraziti gozdni značaj, kjer živi prebivalstvo skoraj izključno od dohodkov iz gozda. V Mariborski oblasti odpade po velikost iposameznih gospodarskih edinic 64% vse gozdne površine do največ 50 ha na malega in 11.6% s površino 50 do 250 ha ter 4.6 s površino 250 do največ 500 ha na srednjega kmetskega gozdnega posestnika. Slednja razmeroma velika gozdna posestva leže v visokih legah, kjer so gozdovi radi skalovitega značaja gozdnih tal le malo donosni. Od ostale gozdne površine zavzemajo 2.5% srednjevelika gozdna posestva s površino 500 do 100O ha in 17.3% gozdna veleposestva s površino nad 1000 ha, katerih največje ima 7.421 ha. Kmetski gozdovi stoje torej po svoji razsežnosti z 80.2% gozdne površine ali z 31% celokupne produktivne zemlje te oblasti na prve m m e s t u. Po svoji legi na pobočjih gor, v nižjih legah, deloma pa tuđi v ravnini imajo najboljše gozdne položaje. Gozdovi ob gorskih grebenih in po vrhovih, torej v najvišjih legah do vegetacijske mejc so večjidel last veleposestev, katerih je največ na Pohorju, v Savinjskih in Koroških planinah. Po svojem gospodarskem značaju se dele kmetski gozdovi: 1. na poljedelske kmetije; 2. na izrazite gozdne kmetije. Poljedelskim kmetijam služijo gozdovi posredno ali neposredno za vzdržavanje poljedelskega obratovanja, torej predvsem za kritje lastnih gospodarskih potreb na lesu, stelji in drugih pridelkih. Navadno ]eže ti gozdi v bližnji okolici velikih polja, kakor Savinjske doline, Dravskega polja, Prekmurske in Medjimurske nizine, pa tuđi po gričevju vinorodnih Slovenskih goric, torej večinoma v vzhodni polovici te oblasti. Radi male površine gozdov poljedelskih kmetij, ki presegajo redkokdaj 5 ha, običajne velike razkosanosti posameznih gozdnih parcel, predvsem pa radi preintenzivnega, negospodarskega izkoriščanja, kakor grabljenja talne stelje, pašnje živine, prekomernega sekanja, so ti gozdi v splošnem v slabem gospodarskem stanju in ne donašajo primernega prirastka na lesu. So pa tuđi tu izjeme in se najde tuintam dobro, ćelo vzorno oskrbovane gozdne parcele, pa le na gospodarsko trdnih poljedelskih kmetijah. Gozdi poljedelskih kmetij dajajo le malo tehnično porabljivega lesa za lesni trg. Večinoma donašajo drva, ki se prodajajo v domaćem krajevnem prometu. Mnogo poljedeskih kmetij pa sploh gozda nima. Posebno veliko je pomanjkanje gozda v Prekmurju in Medjimurju, deloma tuđi na Dravskem polju. Take poljedelske kmetije so vezane pri dobavi stavbenega lesa in drv na tuje gozde, posebno na gozdove veleposestev. Gozdne kmetije so tista kmetska posestva, ki imajo glavni vir dohodkov v gozdih in pri katerih so poljedelski pridelki le nekak pripomoček za vzdržavanje gozdnega gospodarstva. Poljski pridelki zadoščajo gozdnim kmetijam k večjemu do novega leta, ostali živež si mora gozdni kmet kupovati; travniki mu služijo za vzdrževanje vprežne živine, ki jo rabi za spravilo in izvoz pridelkov iz gozda. Gozdne kmetije so navadno arondirane, na južnih pobočjih manjše kot na severnih, v nižjih legah manjše kot v višjih. Največ trdnih gozdnih kmetij je na severnem pobočju Pohorja. Te so nastale večinoma koncem 18. in v prvi polovici 19. stoletja iz prej državnih ali drugih velikih gozdov. Z neumorno marljivostjo in štedljivostjo ter z žulji svojih rok so si predniki sedanjih gospodarjev teh gozdnih kmetij kot splavarji, kovači 134 |
ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 33 <-- 33 --> PDF |
v plavžih in delavci po glažutah pridobili denarna sredstva za nakup teh kmetij, ki so od roda do roda prehajale nedeljene na potomce, kakor to lepo opeva naš pohorski pesnih Janko Glaser: »Mi smo rod kovačev, mi smo rod z glažut: ded koval železo, praded . je kremen — dvoje trdnih rud.« Iz tega roda je izšla možata, v svojih nazorih trda generacija, z mehko odkrito dušo ter z veliko Ijubeznijo do svoje rodne grude. Ravno Pohorje je vršilo v zgodovini našega Slovenstva tu ob severni meji važno obrambno vlogo. Materijalno trdno in narodno zavedeno prebivalstvo tega gorovja je bila najboljša opora Slovenstva v nacijonalnem boju proti germanskomu raznarodovalnemu delovanju. Posestniki gozdnih kmetij oskrbujejo svoje gozde sami s svojo družino in le če ta ne zadostuje, s stalnimi uslužbenci. Slednji štejejo k družini in dobivajo ražen pogojene mesečne ali letne plače tuđi prehrano, stanovanje in obleko. S svojimi ljudini seka gozdni kmet sam drevje, čisti in trebi´kulture ter spravlja les in drva k gozdnim cestam, odkoder gre spravilo preko poletja na podelih, pozimi pa na ročnih sankah k žagi ali v ravnino. Le na večjih kmetijah in pri večjih sečnjah si od slučaja do slučaja vzame drvarje, ki jih plačuje v akordu. Gozdi gozdnih kmetij se oskrbujejo redkokdaj po določenem gospodarskem nacrtu, katerega tuđi srednje-velike in večje kmetije nimajo. Gozdni kmet uravnava izkoriščavanje gozda po svojih življenski, vzgojo gozda pa po gospodarski potrebi. Ker so življenske zahteve gozdnih kmetov navadno jako skromne, se dogaja, kar je posebno opažati pri obsežnejših gozdnih kmetijah, da rednega prirastka iz gozda ne porabi, radi česar se stalno množi glavnica, ki tiči v zalogi stojećega lesa v gozdu. Tako nastale prihranke na lesu izkorišća gozdni kmet perijodično, če je k temu prisiljen, kakor pri prevzemanju posestva ali pri drugih večjih rodbinskih in gospodarskih potrebščinah. Ža dobrega gospodarja gozdne kmetije je pač gozd hranilnica, v katero vlaga delo svojih rok in iz katere zajema ter krije svoje neobhodno potrebne življenske zahteve. Ni dvoma da tako konservativno gospodarstvo ni vedno v skladu z načeli racijonelnega gozdnega gospodarstva in da se pri tem ne izrabljajo vrednote, ki bi lahko pripomogle do zvišanja splošnega blagostanja naroda. Naravni čut do varčevanja, večkrat pa tuđi nejasnost glede gospodarske upravičednosti izkoriščanja gozda, ki je posledica nezadostne strokovne izobrazbe, odvrača gospodarja od ukrepov, ki bi mogli imeti, če se ne izvedejo pravilno, zanj zelo slabe gospodarske pesledice. K temu bi še povdarjal, da je skoro vsakemu našemu gozdnemu kmetu prirojena velika ljubav do njegovega gozda in da je ponosen na to, če more v svojem gozdu kazati na lepo razvita, krepka debla. Vsekakor sc z konservativnim gospodarenjem ohrani trajna produktivnost gozdnih tal, ki je pogojna za količinsko in množinsko donosnost gozda ter vztrajnost gozdnega gospodarstva. Gospodarsko stanje manjših do 50 ha velikih gozdnih kmetij ob Mislinjski dolini, v Savinjskih planinah, pa tuđi na Kozjaku ter na južnem in vzhodnem pobočju Pohorja je precej slabše. Radi razmeroma male površine gozda teh kmetij je redni prirastek iz gozda premajhen, da bi 135 |
ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 34 <-- 34 --> PDF |
mogel zadoščati vsem gospodarjevim potrebam. Ta gozdni kmet je prisiljen, če ga zadene kaka večja nesreća, kakor požar, bolezen v družini ali, če ima večja izplačila na deščini in dolgovih, rnnogokrat pa tuđi kot posledica lahkomiselnosti in zapravljivosti, da poseže globoko v lesno zalogo svojega gozda in seka tuđi nedorastlo drevje. S tem pa mu usahne trajni vir dohodkov, ki ga ima v redno oskrbovanem gozdu, kar more imeti za njega pogubne posledice, posebno v dobi velike denarne krize in pomanjkanja primernih kreditov. V tej krizi stoji danes mnogo manjših kmetij te oblasti. Veliko teh je že spremenilo svoje dosedanje lastnike, ne vedno v korist našega narodnega gospodarstva in življa. Kajti pogosto se dogaja, da skuša kupee takih kmetij iz spekulativnih in sebičnih namenov do skrajnosti izkoristiti preostanke gozda na škodo splošnih gozdnokulturnih in gospodarskih razmer. Iz tega pa sledi, da je gozdnim kmetijam le tedaj zajamčen trajni obstanek, če dajajo svojim gospodarjem toliko dohodkov, kolikor jih rabijo za življenje in za gospodarske potrebe. Pri tem je površina gozda lahko tem manjša, čim racijonelnejše se pod istimi pridobitnimi prilikami gospodari. V splošnem morejo le srednje in večje gozdne kmetije z gozdno površino od 50 ha naprej v okvirju vztrajnosti gospodarstva računati z rednim letnim donosom. Zato se, kakor že omenjeno, površina slednjih le redkokdaj zmanjšuje bodisi radi prodaje, bodisi radi delitve na dediče. Mnogo pogosteje se dogaja, da skuša skrbni posestnik z nakupom obrobnih gozdnih parcel ali malih gozdnih kmetij svoje gozdno posestvo zaokrožiti in razširiti do tište površine, ki mu omogoča vztrajnost gospodarstva. Pri manjših gozdnih kmetijah si mora iskati gospodar izven dohodkov svojega gozda še drugi zaslužek, ki ga dobi v bližnjem tujem gozdu s sečnjo, podelavo, spravilom in z izvozom lesa ter pri lesni industriji. V kmetskih gozdih te oblasti je običajno prebiralno izkoriščanje, redkeje sekanje na golo. Izven naplavin ob Dravi in Muri, kjer stoje nizki gozdi raznih mehkih listovcev, se oskrbujejo kmetski gozdi le kot visoki gozd, v katerem danes prevladujejo posebno v zapadni polovici oblasti v čistih sestojih iglavci, predvsem smreka, ponekod kakor na severnih pobočjih Pohorja jelka, na Dravskem polju nav. bor. Splošno je opažati, da se skuša na gozdnih kmetijah uvesti mesto čistih bukovih ali mešanih bukovih in iglastih gozdov, čiste iglaste sestoje. To gospodarsko načelo je računsko pravilno v toliko, da se s čistimi iglastimi gozdi doseže začasno večji financijelni uspeh, ni pa gospodarsko upravičeno z ozirom na ohranjenje produktivnosti gozdnih tal in varstvo sestojev v bodočnosti, kajti le primerno primešana bukev jamči v naših goratih krajih za trajnost bonitete tal in za zdravi prirastek na lesu ter zviša odpornost gozda proti poškodbam po raznih škodljivcih, elementarnih in drugih pogubnih podnebnih vplivih. uoličav je v kmetskih gozdih le malo. Večina teh se radi običajne prebiralne sečnje pomlajuje naravnim potom s semenom. Le pri izpremembi drevesne vrste in pri krpanju (izpopolnevanju) kultur ali pri novi zasaditvi manj plodnih poljedelskih zemljišč porablja sadike in to pri gozdnih kmetijah goratih delov oblasti največ smrekove, vmes mecesnove, redkeje borove, pri poljelskih kmetijah in v nizinskih gozdih pa ražen navedenih sadik iglavcev še nekatere sadike listovcev, kakor akacije, crne jelše, domaćega koštanja, jesena i t. d. Sadike dobi kmetski gozdni po 136 |
ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 35 <-- 35 --> PDF |
sestnik po zmerni, v oziravrednih slučajih pa tuđi po znižani ceni ali brezplačno iz 5. državnih gozđriih drevesnic te oblasti. Povprečno porabijo kmetski posestniki na leto do 800.000 sadik, od katerih odpade na iglavce 89%, ostalo na listovce. Umetno se pomladjuje s cemenom le hrast in to pri nekaterih nizinskih veleposestvih v Prekmurju in Medjimurju. Vsled intenzivnega večdesetletnega delovanja šumarskih organov obče uprave, posebno o priliki vsakoletnega pregledovanja zasajenih in pomlajenih gozdnih ploskev je danes med kmetskimi posestniki razširjeno polnn razumevanje za ta gozdnokulturna sela. lzkoriščanje gozdov na gozdnih kmetijah se vrši navadno v lastni režiji Le pri večjih, izrednih sečnjah in pri manjših gozdnih kmetijah se prodaja tuđi na panju, kar pa posebno pri prebiralni sečnji ni vedno v korist gospodaj-ju, ker se kupee ali prekupee lesa pri sečnji in spravilu ponavadi ne ozira na koristi in varstvo gozda. Zelo razvita je v zapadni polovici oblasti kmetska žagina industrija. Skoraj vsak srednji in večji gozdni kmet ima tuđi svojo žago. üb vseh gorskih potokih stoji nebroj malih vodnih žag, veneeijank, rajrazličnejših sestavov, kjer reže kmet svoj lastni prid´elek iz gozda. Takih žag je danes v oblasti 1280. Svojo žago oskrbuje kmet sam s svojim žagarjem. Konstrukcija žag, manipulacija z lesom pri žagah, pa je še zelo pomankljiva. Zato kmetsko rezano blago na lesnem trgu v splošnem ne doseže tište cene, ki bi jo lahko imelo z ozirom na dobro kvaliteto našega lesa. Sele v zadnjih letih je vsled porastka lesnih cen pri dobro rezanem blagu tuđi tu opažati precejšnji napredek. Največ rezanega blaga iz kmetskih gozdov te oblasti se proda po južnih krajih naše države terna Madjarsko, kjer se ne gleda prestrogo na popolnost podelave lesa. Zadnji dve leti, ko je opažati vsled višjih lesnih cen in splošne gospodarske krize živahnejši promet z lesom, je bilo na železniških postajah natovorjeno ter po Dravi in Savinji splavljeno na leto povprečno 28.500 vagonov lesa in to 49.3% rezanega, 23% tesanega lesa, ll.,V/< drv, 9.2% hlodov za žage, 4.2% brzojavnih drogov, ostalih 3% pa železničkih pragov, oglja in nekaj dog. Od tega lesa odpade na les iz kmetskih gozdov, preračunano sorazmerno z njih površino, 22.300 vagonov v vrednosti Din 173,941.000.—. Zelo važnega, javnovarstvenega pomena so kmetski gozdi v goratih, zapadnih delih oblasti. Tu imajo skoraj vsi gorski potoki več ali manj izraziti hudourniški značaj, posebno gornja Savinja s pritoki, Meža v Koruških planinah, Mislinja in Radolna na Pohorju ter Bistrica na Kozjaku. Kmetski gozdi, ki leže ob bregovih ali v povirju teh hudournikov, vplivajo ob primerni obrasti odločilno na počasni odtok padavin o priliki večjih nalivov. V mariborski oblasti so torej dobro ohranjeni in oskrbovani kmetski gozdovi z ozirom na njih razsežnost in gospodarski položaj tako za posestnika samega, kakor za celokupno prebivalstvo glavni vir trajnih dohodkov in temelj blagostanja. 137 |