DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 31     <-- 31 -->        PDF

neratioii naturelle comme résultat des coupes progressives et par F introduction de
P éclaircie par le haut, donnera naissance a des peuplements mélangés, aux arbres vi


goureux et avec un sous-bois abondant.


Ces principes d´hygiene, si anciens qu´ils soient dans la sylviculture mondiale, ils
sont oubliés en Slavonie et Us ne pourront pas etre démentis, tant que le Chene Pédoncule
en Slavonie est une essence de lumiere et tant qu´il dépérit en masse faute de
. air et de la lumiere si indispensable a la vie de notre Chene.


Les auteurs.


Ing. JANKO URBAS, MARIBOR:


NARODNOGOSPODARSKI
IN SOCIJALNI POMEN KMETSKIH GOZDOV
V MARIBORSKI OBLASTI*


(L´ IMPORTANCE ÉCONOMIQUE ET SOCIALE DES FORETS
DES PAYSANS DANS LA RÉGION DE MARIBOR).


V mariborski oblasti zavzemajo gozdovi 281.746 ha kat. izmere ali
39.3% celokupne produktivne površine in so izključno last zasebnikov,
javnih in zasebnih ustanov, podjetij ter korporacij. Državnih in v državni
upravi stojećih gozdov ta oblast nima. Okroglo 80% vseh gozdov te
oblasti stoji na absolutnih, ostalih 20% na relativnih gozdnih tleh. Slednjih
je največ v Prekmurju in Medjimurju.


Vegetacijska meja za gozdno obrast šega do 1500 m nad morjem.


Nad to visino je izrazita visokogorska flora, kjer raste le pritlikava


smreka, zelena jelša in ruševje. To visino pa prekoračijo le gorski vrhovi


Savinjskih in Koroških planin, iz česar sledi, da so vsa ostala gorovja


v oblasti do svojih najvišjih vrhuncev več ali manj, četudi pretrgano,


obrasla z gozdnim drevjem.


Po drevesni vrsti je 41% gozdne površine čistih iglastih, 15%


čistih listnatih, 12% mešanih listnatih ter 32% mešanih iglastih in list


natih gozdov. Po načinu gospodarenja pa odpade 88% na visoki, 9% na


srednji in 3%; na nizki gozd.


Neplodnega kraškega sveta v mariborski oblasti ni. Gozdna tla so


povsod, tuđi na apnencu Konjiških, Vitanjskih in Kozjanskih gor, Savinj


skih in Koroških planin obrasla z gozdnim drevjem ter pokrita s primerno


debelo plastjo zemlje.


Največ gozdov je v zapadni polovici oblasti posebno na Pohorju,


Kozjaku, v Koroških in Gornjesavinjskih planinah ter južno Dravskega


polja v Halozah. Tu imajo gozdi v sedmih srezih 197.123 ha površine ali


50% celokupne in 53% produktivne zemlje teh srezov. Ostalih 50%, od


nosno 47% površine odpade na poljedelska zemljišča, ki leže večinoma


v ravnini v okolišu Dravske, Savinjske in Mislinjske doline. Navedena


* Predavanje o priliki slavnostne otvoritve glavne skupščine Jugosl. Šumar.
Udruženja v Mariboru, dne 8. septembra 1929.
135




ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 32     <-- 32 -->        PDF

gorovja imajo torej po svoji kulturni uporabljivosti izraziti gozdni značaj,
kjer živi prebivalstvo skoraj izključno od dohodkov iz gozda.


V Mariborski oblasti odpade po velikost iposameznih gospodarskih
edinic 64% vse gozdne površine do največ 50 ha na malega in 11.6%
s površino 50 do 250 ha ter 4.6 s površino 250 do največ 500 ha na srednjega
kmetskega gozdnega posestnika. Slednja razmeroma velika gozdna
posestva leže v visokih legah, kjer so gozdovi radi skalovitega značaja
gozdnih tal le malo donosni. Od ostale gozdne površine zavzemajo 2.5%
srednjevelika gozdna posestva s površino 500 do 100O ha in 17.3% gozdna
veleposestva s površino nad 1000 ha, katerih največje ima 7.421 ha.


Kmetski gozdovi stoje torej po svoji razsežnosti z 80.2% gozdne
površine ali z 31% celokupne produktivne zemlje te oblasti na prve m
m e s t u. Po svoji legi na pobočjih gor, v nižjih legah, deloma pa tuđi v
ravnini imajo najboljše gozdne položaje. Gozdovi ob gorskih grebenih in
po vrhovih, torej v najvišjih legah do vegetacijske mejc so večjidel last
veleposestev, katerih je največ na Pohorju, v Savinjskih in Koroških
planinah.


Po svojem gospodarskem značaju se dele kmetski gozdovi: 1. na
poljedelske kmetije; 2. na izrazite gozdne kmetije.


Poljedelskim kmetijam služijo gozdovi posredno ali neposredno za
vzdržavanje poljedelskega obratovanja, torej predvsem za kritje lastnih
gospodarskih potreb na lesu, stelji in drugih pridelkih. Navadno ]eže ti
gozdi v bližnji okolici velikih polja, kakor Savinjske doline, Dravskega
polja, Prekmurske in Medjimurske nizine, pa tuđi po gričevju vinorodnih
Slovenskih goric, torej večinoma v vzhodni polovici te oblasti. Radi male
površine gozdov poljedelskih kmetij, ki presegajo redkokdaj 5 ha, običajne
velike razkosanosti posameznih gozdnih parcel, predvsem pa radi preintenzivnega,
negospodarskega izkoriščanja, kakor grabljenja talne stelje,
pašnje živine, prekomernega sekanja, so ti gozdi v splošnem v slabem
gospodarskem stanju in ne donašajo primernega prirastka na lesu. So pa
tuđi tu izjeme in se najde tuintam dobro, ćelo vzorno oskrbovane gozdne
parcele, pa le na gospodarsko trdnih poljedelskih kmetijah. Gozdi poljedelskih
kmetij dajajo le malo tehnično porabljivega lesa za lesni trg.
Večinoma donašajo drva, ki se prodajajo v domaćem krajevnem prometu.
Mnogo poljedeskih kmetij pa sploh gozda nima. Posebno veliko je pomanjkanje
gozda v Prekmurju in Medjimurju, deloma tuđi na Dravskem
polju. Take poljedelske kmetije so vezane pri dobavi stavbenega lesa
in drv na tuje gozde, posebno na gozdove veleposestev.


Gozdne kmetije so tista kmetska posestva, ki imajo glavni vir dohodkov
v gozdih in pri katerih so poljedelski pridelki le nekak pripomoček
za vzdržavanje gozdnega gospodarstva. Poljski pridelki zadoščajo
gozdnim kmetijam k večjemu do novega leta, ostali živež si mora gozdni
kmet kupovati; travniki mu služijo za vzdrževanje vprežne živine, ki jo
rabi za spravilo in izvoz pridelkov iz gozda.


Gozdne kmetije so navadno arondirane, na južnih pobočjih manjše
kot na severnih, v nižjih legah manjše kot v višjih. Največ trdnih gozdnih
kmetij je na severnem pobočju Pohorja. Te so nastale večinoma koncem


18. in v prvi polovici 19. stoletja iz prej državnih ali drugih velikih gozdov.
Z neumorno marljivostjo in štedljivostjo ter z žulji svojih rok so si
predniki sedanjih gospodarjev teh gozdnih kmetij kot splavarji, kovači
134




ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 33     <-- 33 -->        PDF

v plavžih in delavci po glažutah pridobili denarna sredstva za nakup teh
kmetij, ki so od roda do roda prehajale nedeljene na potomce, kakor to
lepo opeva naš pohorski pesnih Janko Glaser:


»Mi smo rod kovačev,
mi smo rod z glažut:
ded koval železo,
praded . je kremen —
dvoje trdnih rud.«


Iz tega roda je izšla možata, v svojih nazorih trda generacija,
z mehko odkrito dušo ter z veliko Ijubeznijo do svoje rodne grude. Ravno
Pohorje je vršilo v zgodovini našega Slovenstva tu ob severni meji važno
obrambno vlogo. Materijalno trdno in narodno zavedeno prebivalstvo
tega gorovja je bila najboljša opora Slovenstva v nacijonalnem boju proti
germanskomu raznarodovalnemu delovanju.


Posestniki gozdnih kmetij oskrbujejo svoje gozde sami s svojo družino
in le če ta ne zadostuje, s stalnimi uslužbenci. Slednji štejejo k družini
in dobivajo ražen pogojene mesečne ali letne plače tuđi prehrano,
stanovanje in obleko. S svojimi ljudini seka gozdni kmet sam drevje,
čisti in trebi´kulture ter spravlja les in drva k gozdnim cestam, odkoder
gre spravilo preko poletja na podelih, pozimi pa na ročnih sankah k žagi
ali v ravnino. Le na večjih kmetijah in pri večjih sečnjah si od slučaja
do slučaja vzame drvarje, ki jih plačuje v akordu.


Gozdi gozdnih kmetij se oskrbujejo redkokdaj po določenem gospodarskem
nacrtu, katerega tuđi srednje-velike in večje kmetije nimajo.
Gozdni kmet uravnava izkoriščavanje gozda po svojih življenski, vzgojo
gozda pa po gospodarski potrebi. Ker so življenske zahteve gozdnih
kmetov navadno jako skromne, se dogaja, kar je posebno opažati pri obsežnejših
gozdnih kmetijah, da rednega prirastka iz gozda ne porabi, radi
česar se stalno množi glavnica, ki tiči v zalogi stojećega lesa v gozdu.
Tako nastale prihranke na lesu izkorišća gozdni kmet perijodično, če je
k temu prisiljen, kakor pri prevzemanju posestva ali pri drugih večjih
rodbinskih in gospodarskih potrebščinah. Ža dobrega gospodarja gozdne
kmetije je pač gozd hranilnica, v katero vlaga delo svojih rok in iz katere
zajema ter krije svoje neobhodno potrebne življenske zahteve. Ni dvoma
da tako konservativno gospodarstvo ni vedno v skladu z načeli racijonelnega
gozdnega gospodarstva in da se pri tem ne izrabljajo vrednote,
ki bi lahko pripomogle do zvišanja splošnega blagostanja naroda. Naravni
čut do varčevanja, večkrat pa tuđi nejasnost glede gospodarske upravičednosti
izkoriščanja gozda, ki je posledica nezadostne strokovne izobrazbe,
odvrača gospodarja od ukrepov, ki bi mogli imeti, če se ne izvedejo
pravilno, zanj zelo slabe gospodarske pesledice. K temu bi še povdarjal,
da je skoro vsakemu našemu gozdnemu kmetu prirojena velika ljubav
do njegovega gozda in da je ponosen na to, če more v svojem gozdu
kazati na lepo razvita, krepka debla. Vsekakor sc z konservativnim
gospodarenjem ohrani trajna produktivnost gozdnih tal, ki je pogojna za
količinsko in množinsko donosnost gozda ter vztrajnost gozdnega gospodarstva.


Gospodarsko stanje manjših do 50 ha velikih gozdnih kmetij ob
Mislinjski dolini, v Savinjskih planinah, pa tuđi na Kozjaku ter na južnem
in vzhodnem pobočju Pohorja je precej slabše. Radi razmeroma male
površine gozda teh kmetij je redni prirastek iz gozda premajhen, da bi


135




ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 34     <-- 34 -->        PDF

mogel zadoščati vsem gospodarjevim potrebam. Ta gozdni kmet je prisiljen,
če ga zadene kaka večja nesreća, kakor požar, bolezen v družini
ali, če ima večja izplačila na deščini in dolgovih, rnnogokrat pa tuđi kot
posledica lahkomiselnosti in zapravljivosti, da poseže globoko v lesno
zalogo svojega gozda in seka tuđi nedorastlo drevje. S tem pa mu usahne
trajni vir dohodkov, ki ga ima v redno oskrbovanem gozdu, kar more
imeti za njega pogubne posledice, posebno v dobi velike denarne krize
in pomanjkanja primernih kreditov. V tej krizi stoji danes mnogo manjših
kmetij te oblasti. Veliko teh je že spremenilo svoje dosedanje lastnike,
ne vedno v korist našega narodnega gospodarstva in življa. Kajti pogosto
se dogaja, da skuša kupee takih kmetij iz spekulativnih in sebičnih namenov
do skrajnosti izkoristiti preostanke gozda na škodo splošnih gozdnokulturnih
in gospodarskih razmer.


Iz tega pa sledi, da je gozdnim kmetijam le tedaj zajamčen trajni
obstanek, če dajajo svojim gospodarjem toliko dohodkov, kolikor jih rabijo
za življenje in za gospodarske potrebe. Pri tem je površina gozda
lahko tem manjša, čim racijonelnejše se pod istimi pridobitnimi prilikami
gospodari. V splošnem morejo le srednje in večje gozdne kmetije z gozdno
površino od 50 ha naprej v okvirju vztrajnosti gospodarstva računati
z rednim letnim donosom. Zato se, kakor že omenjeno, površina slednjih
le redkokdaj zmanjšuje bodisi radi prodaje, bodisi radi delitve na dediče.
Mnogo pogosteje se dogaja, da skuša skrbni posestnik z nakupom obrobnih
gozdnih parcel ali malih gozdnih kmetij svoje gozdno posestvo
zaokrožiti in razširiti do tište površine, ki mu omogoča vztrajnost gospodarstva.
Pri manjših gozdnih kmetijah si mora iskati gospodar izven
dohodkov svojega gozda še drugi zaslužek, ki ga dobi v bližnjem tujem
gozdu s sečnjo, podelavo, spravilom in z izvozom lesa ter pri lesni industriji.


V kmetskih gozdih te oblasti je običajno prebiralno izkoriščanje,
redkeje sekanje na golo. Izven naplavin ob Dravi in Muri, kjer stoje nizki
gozdi raznih mehkih listovcev, se oskrbujejo kmetski gozdi le kot visoki
gozd, v katerem danes prevladujejo posebno v zapadni polovici oblasti
v čistih sestojih iglavci, predvsem smreka, ponekod kakor na severnih
pobočjih Pohorja jelka, na Dravskem polju nav. bor. Splošno je opažati,
da se skuša na gozdnih kmetijah uvesti mesto čistih bukovih ali mešanih
bukovih in iglastih gozdov, čiste iglaste sestoje. To gospodarsko načelo
je računsko pravilno v toliko, da se s čistimi iglastimi gozdi doseže začasno
večji financijelni uspeh, ni pa gospodarsko upravičeno z ozirom na
ohranjenje produktivnosti gozdnih tal in varstvo sestojev v bodočnosti,
kajti le primerno primešana bukev jamči v naših goratih krajih za trajnost
bonitete tal in za zdravi prirastek na lesu ter zviša odpornost gozda proti
poškodbam po raznih škodljivcih, elementarnih in drugih pogubnih podnebnih
vplivih.


uoličav je v kmetskih gozdih le malo. Večina teh se radi običajne
prebiralne sečnje pomlajuje naravnim potom s semenom. Le pri izpremembi
drevesne vrste in pri krpanju (izpopolnevanju) kultur ali pri novi
zasaditvi manj plodnih poljedelskih zemljišč porablja sadike in to pri gozdnih
kmetijah goratih delov oblasti največ smrekove, vmes mecesnove,
redkeje borove, pri poljelskih kmetijah in v nizinskih gozdih pa ražen navedenih
sadik iglavcev še nekatere sadike listovcev, kakor akacije, crne
jelše, domaćega koštanja, jesena i t. d. Sadike dobi kmetski gozdni po


136




ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 35     <-- 35 -->        PDF

sestnik po zmerni, v oziravrednih slučajih pa tuđi po znižani ceni ali brezplačno
iz 5. državnih gozđriih drevesnic te oblasti. Povprečno porabijo
kmetski posestniki na leto do 800.000 sadik, od katerih odpade na iglavce
89%, ostalo na listovce. Umetno se pomladjuje s cemenom le hrast in to
pri nekaterih nizinskih veleposestvih v Prekmurju in Medjimurju. Vsled
intenzivnega večdesetletnega delovanja šumarskih organov obče uprave,
posebno o priliki vsakoletnega pregledovanja zasajenih in pomlajenih
gozdnih ploskev je danes med kmetskimi posestniki razširjeno polnn razumevanje
za ta gozdnokulturna sela.


lzkoriščanje gozdov na gozdnih kmetijah se vrši navadno v lastni režiji
Le pri večjih, izrednih sečnjah in pri manjših gozdnih kmetijah se prodaja
tuđi na panju, kar pa posebno pri prebiralni sečnji ni vedno v korist
gospodaj-ju, ker se kupee ali prekupee lesa pri sečnji in spravilu ponavadi
ne ozira na koristi in varstvo gozda.


Zelo razvita je v zapadni polovici oblasti kmetska žagina industrija.
Skoraj vsak srednji in večji gozdni kmet ima tuđi svojo žago. üb vseh
gorskih potokih stoji nebroj malih vodnih žag, veneeijank, rajrazličnejših
sestavov, kjer reže kmet svoj lastni prid´elek iz gozda. Takih žag je danes
v oblasti 1280. Svojo žago oskrbuje kmet sam s svojim žagarjem.
Konstrukcija žag, manipulacija z lesom pri žagah, pa je še zelo pomankljiva.
Zato kmetsko rezano blago na lesnem trgu v splošnem ne doseže
tište cene, ki bi jo lahko imelo z ozirom na dobro kvaliteto našega lesa.
Sele v zadnjih letih je vsled porastka lesnih cen pri dobro rezanem blagu
tuđi tu opažati precejšnji napredek.


Največ rezanega blaga iz kmetskih gozdov te oblasti se proda po
južnih krajih naše države terna Madjarsko, kjer se ne gleda prestrogo na
popolnost podelave lesa. Zadnji dve leti, ko je opažati vsled višjih lesnih
cen in splošne gospodarske krize živahnejši promet z lesom, je bilo na
železniških postajah natovorjeno ter po Dravi in Savinji splavljeno na
leto povprečno 28.500 vagonov lesa in to 49.3% rezanega, 23% tesanega
lesa, ll.,V/< drv, 9.2% hlodov za žage, 4.2% brzojavnih drogov, ostalih
3% pa železničkih pragov, oglja in nekaj dog. Od tega lesa odpade na les
iz kmetskih gozdov, preračunano sorazmerno z njih površino, 22.300 vagonov
v vrednosti Din 173,941.000.—.


Zelo važnega, javnovarstvenega pomena so kmetski gozdi v goratih,
zapadnih delih oblasti. Tu imajo skoraj vsi gorski potoki več ali
manj izraziti hudourniški značaj, posebno gornja Savinja s pritoki, Meža
v Koruških planinah, Mislinja in Radolna na Pohorju ter Bistrica na Kozjaku.
Kmetski gozdi, ki leže ob bregovih ali v povirju teh hudournikov,
vplivajo ob primerni obrasti odločilno na počasni odtok padavin o priliki
večjih nalivov.


V mariborski oblasti so torej dobro ohranjeni in oskrbovani kmetski
gozdovi z ozirom na njih razsežnost in gospodarski položaj tako za posestnika
samega, kakor za celokupno prebivalstvo glavni vir trajnih
dohodkov in temelj blagostanja.


137