DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 31     <-- 31 -->        PDF

neratioii naturelle comme résultat des coupes progressives et par F introduction de
P éclaircie par le haut, donnera naissance a des peuplements mélangés, aux arbres vi


goureux et avec un sous-bois abondant.


Ces principes d´hygiene, si anciens qu´ils soient dans la sylviculture mondiale, ils
sont oubliés en Slavonie et Us ne pourront pas etre démentis, tant que le Chene Pédoncule
en Slavonie est une essence de lumiere et tant qu´il dépérit en masse faute de
. air et de la lumiere si indispensable a la vie de notre Chene.


Les auteurs.


Ing. JANKO URBAS, MARIBOR:


NARODNOGOSPODARSKI
IN SOCIJALNI POMEN KMETSKIH GOZDOV
V MARIBORSKI OBLASTI*


(L´ IMPORTANCE ÉCONOMIQUE ET SOCIALE DES FORETS
DES PAYSANS DANS LA RÉGION DE MARIBOR).


V mariborski oblasti zavzemajo gozdovi 281.746 ha kat. izmere ali
39.3% celokupne produktivne površine in so izključno last zasebnikov,
javnih in zasebnih ustanov, podjetij ter korporacij. Državnih in v državni
upravi stojećih gozdov ta oblast nima. Okroglo 80% vseh gozdov te
oblasti stoji na absolutnih, ostalih 20% na relativnih gozdnih tleh. Slednjih
je največ v Prekmurju in Medjimurju.


Vegetacijska meja za gozdno obrast šega do 1500 m nad morjem.


Nad to visino je izrazita visokogorska flora, kjer raste le pritlikava


smreka, zelena jelša in ruševje. To visino pa prekoračijo le gorski vrhovi


Savinjskih in Koroških planin, iz česar sledi, da so vsa ostala gorovja


v oblasti do svojih najvišjih vrhuncev več ali manj, četudi pretrgano,


obrasla z gozdnim drevjem.


Po drevesni vrsti je 41% gozdne površine čistih iglastih, 15%


čistih listnatih, 12% mešanih listnatih ter 32% mešanih iglastih in list


natih gozdov. Po načinu gospodarenja pa odpade 88% na visoki, 9% na


srednji in 3%; na nizki gozd.


Neplodnega kraškega sveta v mariborski oblasti ni. Gozdna tla so


povsod, tuđi na apnencu Konjiških, Vitanjskih in Kozjanskih gor, Savinj


skih in Koroških planin obrasla z gozdnim drevjem ter pokrita s primerno


debelo plastjo zemlje.


Največ gozdov je v zapadni polovici oblasti posebno na Pohorju,


Kozjaku, v Koroških in Gornjesavinjskih planinah ter južno Dravskega


polja v Halozah. Tu imajo gozdi v sedmih srezih 197.123 ha površine ali


50% celokupne in 53% produktivne zemlje teh srezov. Ostalih 50%, od


nosno 47% površine odpade na poljedelska zemljišča, ki leže večinoma


v ravnini v okolišu Dravske, Savinjske in Mislinjske doline. Navedena


* Predavanje o priliki slavnostne otvoritve glavne skupščine Jugosl. Šumar.
Udruženja v Mariboru, dne 8. septembra 1929.
135