DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1929 str. 35 <-- 35 --> PDF |
Skupština prihvaća jednoglasno, da se.slijedeći zbor održi u Ljubljani za vrijeme izložbe. Ako li se bilo s kojeg razloga izložba ne bi do godine održala, neka se skupština održi na S u š a k u. Prelazi se na nastavak dnevnoga reda, t. j . na raspravu o izvještaju Upravnog odbora, o radu u god. 1928./29. Na prijedlog g. direktora Qriinwald a ne čita se »Izvještaj«, jer je štampan i prema tomu već svima poznat, već se odmah prelazi na njegovu kritiku. Riječ uzima g. nadsavjetnik Ing. Ruži ć i kritikuje u opširnom govoru rad Upravnog odbora, Uprava da nije.poduzela ništa u veoma važnim predmetima. Donesen je zakon o »Unutarnjoj upravi«. Šumarski referenti su zapostavljeni po tomu zakonu. Nemaju isti ugled i prava kao n.pr. pravni referenti. Što je Uprava u tomu poduzela? Ništa nije poduzela. Ništa ni u drugim važnim stvarima. »Trebala je Uprava odmah poslije 6-tog januara čvrsto i odlučno uzeti stručna pitanja u svoje ruke«. Nakon kraćeg odgovora sa strane poslovnog tanjika g. N. Neidhardt a i nakon govora g. Ing. V. Čmelika , koji pobijaju prigovore g. Ing. Ružica, skupština prima »I z v j e š t a j« jednoglasno. , Prelazi se na IV. tačku dnevnoga reda, t. j . na raspravu budžeta za godinu 1930. Uzima riječ g. nadsavjetnik R u ž i ć. Kritikuje budžet. »Zašto se u budžet ne stavi i potrebna stavka, da se odbornicima plaća put na sjednice. Ne mogu odbornici na sjednice Uprave putovati o svome trošku! Napose ne državni činovnici.« Odgovara blagajnik g. M. D r n i ć i razlaže poteškoće, da se i takav stavak stavi u budžet. Nakon kraće debate skupština prima budžet za god. 1930. jednoglasno. Prelazi se ... daljnju tačku dnevnoga reda. Q. ing. nadsavjetnik Urba s referira o potrebi osnivanju niže šumarske škole u Mariboru. Ing. Urbas : Ena prvih zahtev kmetskih gozdnih posestnikov v Sloveniji po ujedinjenju našega naroda je bila ustanovitev gozdarske sole, na kateri bi imeli sinovi malih in srednjih gozdnih kmetij priliko, da si kot bodoči gospodaru pridobe potrebno strokovno znanje za uspešno in racijonelno ^ozdno gospodarstvo. Da ravno naš narod v Sloveniji tako pogreša navedeno strokovno solo, je pripisovati tu obstojcčim gozdno-posestnim razmeram. V Sloveniji je le malo državnih gozdov in to komaj 2.9% v Ljubljanski oblasti. Nadalje je 44% celokupne produktivne zemlje gozd in od tega okroglo,78% last malega in srednjega večinoma kmetskega gozdnega posestnika. Sinovi teh dan es nimajo prilike, da bi si svoje na domu pridobljeno^ praktično znanje v gozdarstvu izpopolnili tako, da bi jim bilo mogoče poznejc, ko bodo sami gospodarji, uspešno kljubovati vsem gospodarskim neprilikam in gospodariti po načelih racijonalnega in vzornega gozdnega gospodarstva. Temu ^pomanjkanju primerne strokovne izobrazbe je največ pripisovati, da kmetski gozdovi v produkciji nazadujejo^in dnevno prehajajo v roke spekulativnih podjetij, lesnih trgovcev, bančnih družb ter drugih nepoklienih oseb. Ni dvoma, da bi na gozdarski soli vzgojeni narašćaj naših gozdnih posestnikov mnogo pripomogel do .osamosvojitve in gospodarske neodvisnosti ter trdnosti kmetskih gozdnih domov, od česar bi imela korist narod in država. Za ustanovitev gozdarske sole v Mariboru govore naslednji razlogi: 1. Maribor je središče obsežne lesne industrije in trgovine ter važna obrnejna uvozna in izvozna točka na sever in jug. 2. V Mariboru se stekajo prometne žile velikih gozdnih okolišev (Pohorje, Kozjak, Koroške planine), katerih prebivalstvo živi v prvi vrsti od gozda. 3. Maribor ima višjo realko in gimnazijo, vinorejsko in sadjarsko solo, trgovsko akademijo i t. d., torej vse učne zavode,, iz katerih se more po potrebi nadomestiti učne moči za splošne predmete. 459 |