DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 6-7/1929 str. 44 <-- 44 --> PDF |
Stoga sam konstatirao nešto, što se faktično jako razlikuje od pravog stanja i što treba da se »korigira«, bilo to u korist podataka službene statistike ili u korist podataka gg. Dra Balena i Jovanovića. Ne sumnjam eto u to, da bi i gosp. Dr. Marino\´ić — kao i gg. Dri Baleti i Jovanović, pa i svi ostali drugovi kao i ja sam — volio, kada bi toga krasa u našoj državi bilo što manje, pa makar i svi naši statistički podatci kojegagod izvora doživjeli time i svoj — totalni démenti. I razumije se, ne odričem se ni sada onoga, što sam u predavanju rekao, t. j . da je »opreznost, s kojom treba da promatramo i sudimo, kada stvaramo temeljnu podlogu našim dalekosežnim, a često i vrlo sudbonosnim odlukama« (i to bez obzira na sve i svakoga) zaista »vrl o važan « uvjet. Da ona, po Dr. Marinoviću navije štena »zasebna statistika«, koja se sastavlja za krš i goleti »međutim ni do danas nije objavljena«, ne mijenja ništa na toj važnosti, kao ni na važnosti te konstatacije, koja konačno nije nikakav moj »izum«, nego samo posljedica jedne obične uporedbe. Odgovorio sam, ukoliko se »ispravak« ili »razjašnjenje« gosp. Dra Marinovića tiče mene i moga predavanja, makar sam u načelu protiv ovakovom polemiziranju, te bih i opet želio, da taj moj odgovor ne naiđe ponovno na krivu primjenu. Štiteći sebe i svoje javno izrečeno mišljenje, a u želji, da se ne ogriješim o osje ćaje dužnog poštovanja spram uglednog kolege, molim Vas vrlo poštovani gospodine urednice, da izvolite ovo par riječi uvrstiti u slijedeći Šumarski List, te da primite ovom zgodom ponovno izraz moga odličnog poštovanja. Našice, 27. maja 1929. Ing. P. Rohr. IZLOŽBE ŠUMARSKO - LOVAČKA IZLOŽBA U LJUBLJANI, U JESEN 1930. GOD. Ljubljanska podružnica Jugoslovenskoga šumarskog udruženja kani zajedno sa Slovenskim lovačkim društvom održati u mjesecu septembru 1930. god. u prostori jama Ljubljanskog velesajma šumarsko-lovačku izložbu. Bit će to prvo priređivanje ove vrsti u našoj državi nakon deset godina našeg ujedinjenja. Ovakovim izložbama treba pripisati veliku važnost, jer se njima budi u širi n slojevima naroda interes za šumu i racijonalno šumsko gospodarstvo. Po njima upoznaju oni veliku korist, što je ima od šume narod i država, upoznaju važnost lova i njegova ispravna izvršivanja i iskorišćavanja. Ovog poznavanja i ovog interesa nema nažalost još kod našeg seljaka, a djelomično i naše inteligencije, pa treba da se primjernom poukom pobudi. Ta pouka ima da bude, osim propagande za našu drvnu industriju i zanat, glavni cilj izložbe. U susjednoj Austriji, sa razvijenim i uzornim šumskim gospodarstvom pripisuje se ovakovim priredbama velika važnost, što se vidi iz toga, da su imali tamo u godini dana tri šumarsko-lovačke izložbe — u Hornu, Beču i Grazu — i da su one, naročito ona u Grazu, krasno uspjele. Bit će nam teško, da stignemo ove susjede u krasoti njihovih priredbi. Ipak ćemo i mi nešto — možda ne posve malo — prikazati svijetu, ako se složimo u radu mi šumari, naše stručne j naučne ustanove i različiti krugovi, koji su u uskim vezama sa iskorišćavanjem šumskih produkata. Podružina .1. Š. U. namjeravala je prirediti izložbu u užem opsegu, koji bi se ticao ponajviše Slovenije. Glavna uprava J. Š. U., koju je podružina o svojoj namjeri obavijestila i zamolila, da podupre molbu naslovljenu na Ministarstvo šuma i rudnika .. novčanu i materijalnu pomoć, stavila je tu akciju na širu bazu. 288 |
ŠUMARSKI LIST 6-7/1929 str. 45 <-- 45 --> PDF |
Na sjednici od 17. februara ove godine u Beogradu Glavna je uprava rasprav ljala naime o molbi podružine, priznala je velik smisao i potrebu ovakovih priredbi, te jednoglasno odlučila, da toplo preporuči molbu podružine Ministarstvu i zamoli, da bi ono angažovalo sve direkcije i inspektorate šuma, kako bi već sada započeli sabiranjem materijala, koji je za tu izložbu od interesa. Nije još poznato, koje će stanovište zauzeti Ministarstvo na predstavku J. Š. U. Svakako bi bilo poželjno, da ono uvaži molbu. Time bi bila akcija postavljena na sasvim drugu bazu. Mjesto najprije zamišljene lokalne, bila bi ovo izložba, koja bi se odnosila na cijelu državu. Opseg izložbe mogao bi lako da bude ogroman i ona bi naravski bila onda od eminentne važnosti za šumarstvo i s njime povezane pri vredne grane, kao i za naše lovstvo. Pojedine direkcije i inspektorati, koji već sada raspolažu sa raznim bogatim izložbenim materijalom ili će ga za vrijeme od. godinu dana lako sabrati, mogli bi izložiti svoje predmete u posebnim odjeljenjima, tako da bi na taj način nosjetioci izložbe imali prilike, pored ostaloga, diviti se glasovitim proizvodima slavonskih i silnoj produkciji bosanskih šuma kao i opće korisnom djelovanju komisija za pošum ljivanje krša, sve to prikazano u posebnim skupinama. Pregledne tabele i karte, preparirane životinje i lovačke trofeje imale bi prikazivati opsežna lovišta naše države, raznoličnost i specijalitete naše divljači, s kojima se naši susjedi ne mogu da diče. Imale bi one također da pobude opći interes kod kuće i na strani, te da pokažu veliku važnost lovstva za narodnu privredu. Za organizaciju izložbenog rada sastavili su se uži i širi odbori, koji imadu svoja sjedišta: prvi u Ljubljani i Mariboru, a drugi u različitim krajevima Slovenije. Sastavljen je također prilično opsežan program za priređivanje izložbe, koji je naveden nešto niže u slovenskom jeziku, ali će se na zahtjev poslati interesentima i u srpskohrvatskom prevodu. Zainteresovali su se za ovu akciju i mjerodavni faktori, te su obećala svoju pomoć oba velika župana, oba oblasna komesara (Ljubljanske i Mariborske oblasti) i uprava Ljubljanskog velesajma. Primjerene prostorije za sakupljanje izložbenog materijala već su sada na raspoloženju, a nakon velesajma 1930´. god. prepustit će pomenuta uprava pripremnom odboru sve za pohranu izložbenog materijala potrebne paviljone. Društvo »ZOO« u Ljubljani, koje se nalazi tek u razvoju i koje je sa svojom izložbom na prošlom velesajmu u Ljubljani pobudilo opšti interes, priključit će se našoj akciji i rastavit će sav svoj živi inventar. Podružina Ljubljana J. Š. U. goji vruću nadu, da će poziv na saradnju naići na svestran odjek, te da će biti moguće preduzetu opsežnu zadaću časno riješiti na korist i dizanje ugleda šumarstva i uopće naše zelene struke. Ljubljana , svršetkom aprila 1929. god. Rustia PROGRAM za prireditev gozdarsko-lovske razstave jeseni 1. 1930. v prostorih velesejma v Ljubljani. Oozdarska razstava naj bi ne imela samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere posebno v Sloveniji ter racijonalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila naj bi širšim slojem naroda tuđi p o u k in spoznanje velike važnosti in potrebe gozđa za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo.. 289 |
ŠUMARSKI LIST 6-7/1929 str. 46 <-- 46 --> PDF |
nego in zaščito gozda, kot eminentnega dola narodnoga bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih produktov. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industr. panoge, ki so v zvezi z lovom. Določitev glavnih smernic, časa, prostora, eventualna vstopnina, pridobitev ugodnosti na železnicah, reprezentanca se uredi sporazumno z upravo velesejma. A. GOZDARSTVO. I. VAŽNOST, VLOGA IN POTREBA GOZDOV. Slike , ki naj po eni strani pokažejo kraške, opustošene kraje z znaki siromaštva, po drugi strani pa lepo uspele kulture, rodovitne, z lepimi gozdi okrasene doline, letovišča in zdravilišča; vpliv gozdov na vodne, klimatične razmere. II. VRSTE GOZDNIH DREVES IN GRMÜVJA. a) semena vseh vrst gozdnih dreves in grmovja; pri igličastetn drevju tudj storži; b) vejice tega drevja v zimskem in poletnem stanju (s cvetjem); zadnje s herbarijem; c) kratki hlodi vseh, pri nas rastočili gozdnih dreves — 80 cm visine, dven debelin, s poševnim prerezom — v lubju; (Razvrstitev bodi taka, da se vidi vejica, cvet, sad in hlod iste vrste, zaporedoma.) d) povećane slike slavonskoga hrasta, eksotičnih velikanov; e) igre narave (abnormitete). III. VZGO.IA GOZDA. a) slike visokoga, srednjega, nizkega gozda; čistih, mešanih sestojev; b) slike prebiralne, oplodno, čiste sečnje v kulisah, v krogih; c) sliko uspelega naravnega pomlajevanja; d) obsekavanjë listovcev (1 eksemplar ali pa slike); e) umetno pomlajevanje na golem, podsaditev; zavarovanje (zakoličenje) sadik; f) sadišče in drevesnice: 1. pripravo za ugotovitev kaljivosti semena; 2. pripravo semena za setev; 3. množina semena za ar. 4. ograjen gozdni vrt, ca 0.5 a, s sadikami različnih vrst dreves in starosti; presajene, razredčene sadike; zasenčenje; gozdno-vrtno orodje; pasti in dr. za ugonobitev škodljivcev (bramor, misi i. dr.); g) oskrbovanje mladih sestojev; sliko pregostih in slike pretrebljenili, preredčenih sestojev. IV. GOZDNI PRIDELKI. a) glavni pridelki: 1. model drvarske koče; kolibe oglarjev; 2. različno orodje za sekanjo; stroj z bencinskim motorjem; 3. prikaz napačnega sekanja; komad debla, ki se ga je le s sekiro sokalo; prikaz izgube materijala; 4. krčenje; vinte, verige, »Waldteufel«, dynamon; 5. prikaz različnih sortimeutov: a) drva: 1 prostorni meter, paralelno in 1 navzkriž zložen; pedatki o razmerju prostornine v ravnini in pošev zloženih krad; cepanice, krepeljci, vejevje; 290 |
ŠUMARSKI LIST 6-7/1929 str. 47 <-- 47 --> PDF |
b) različni sortimenti lesa za tehnično porabo; žagovci, hmelovke, kratko blago, celulozni les, jamski les; dimenzije po trg. uzancah; les za različne obrti; c) kolje, dračje v butarah. b) postranski gozdni pridelki: 1. lubje smrek, mlade hrastoviiie, orodje za pridobivanje, sušenje; mlin za drobitev; 2. smola, način pridobivanja; model, slike; podatki o množini, ki jo daje drevo; 3. listje drevja za steljo, za krmo (za zimo); 4. gozdno sadje; želod, žir (tuđi za olje), slika paše prašičev v gozdu; jagode, maline, gljive, gobc; 5. gozdne zdravilne rastline; 6. šota; slika šotišča. V. OÜLARENJE. a) model oglarske kolibe; b) orodje oglarja; c) kope; napol zložene, ćele; d) oglje trdega, mehkega lesa; briketi iz prahu; e) merjenje kopa, izračunanje prostornine; podatki o množini pridobljenega cglja; f) destilacija v retorlah; — pridobljeni produkti. VI. MERJENJE LESA ZA TEHNIČKO PORABO IN DRV. 1. različne priprave za numeriranje, za merjenje lesa in drv; 2. številnične knjižice; 3. pregledne tablice za kubiranje; 4. instrumenti za merjenje višin drevja. VII. SPRAVLJANJE LESA. a) spravljanje lesa na suliem: 1. sredstva vsake vrste: sani, smuke, rtiči, samotež — modeli in slike; 2. gozdne poti — projekti; 3. riže — talne, lesene suhe in vodne riže —; modeli in slike; 4. žičnice; model in slike; podatki o kapaciteti; 5. gozdne železnice; projekti; 6. traktorji. b) spravljanje lesa po vodi: 1. plavljen je lesa — slike; 2. splav — model; 3. naprave za splavljanje lesa in drv; 4. modeli grabelj — Iežarinskega prostora — event. slike. VIII. GOZDNO VARSTVO. L Omejičenje gozdov, slike, event. model mejnikov; 2. prirodne poškodbe; a) slike po viharju vrženih in polomljenih sestojev; b) poškodbe po zmrzali, solncu; v več eksemplarih; 3. slike po požarih uničenih sestojev; 4. škodljive rastline (omela i. dr.); 5. različne bolezni, glive na drevju, prikaz v različnih eksemplarih in slikali; 6. živalski škodljivci: 291 |
ŠUMARSKI LIST 6-7/1929 str. 48 <-- 48 --> PDF |
a) po kozah objedene mlade smreke; poškodbe na kulturah po konjih, goveji živini; b) različne poškodbe, ki jih povzroča divjačina: Jelenjad; srnjad, podlesek, veverica; oguljeni komadi smrek in drugega drevja; pregrizene sadike; polh in miš pri delu; c) mrčes — zbirka živali in poškodb; preprečevalna in ugonobilna sredstva raznih vrst; slike po žužkih poškodovanih sestojcv; koristni žužki — zbirka. 7. Prikaz poškodb na drevju in kulturah pri nepravilni sečnji, pri neracijonehicm spravljanju. VIII. a) VARSTVO PRIRODE. Zaščitene rastline, ki jih je prepovedano trgati, rvati, prodaiati. Rastline — v herbariju — razobešene na stenah, odnosno slike, fotografije po uaravi. IX. UREDITEV GOZDNEGA GOSPODARSTVA. 1. Osnovni nacrti s preglcdnimi in gospodarskimi kartami nekateriii gozdnih uprav; 2. različni instrumenti za izvršitcv mcrjenja in taksacije. 3. Razne metode, po katerih se določa etat. B. GOZDNA INDUSTRIJA. 1. Raznovrstni stroji za izdelovanje lesnih pol — in finalnih produktov; a) model — slike primitivnih žag, samic; b) polni jarmcniki različnih konstrukcij (razstavijo naše in inozemske tvrdke); c) različni stroji za rezanje, oblikovanje lesa; d) razstavijo se vse vrste desk in drugih sortimentov mchkega in trdega lesa; razvrščcnc po borznih uzancah; dalje trami, železn. pragovi (naravni, impregnirani); c) končni izdelki kakor — zaboji, sodčki, deščice za parkete, Indijska tla, lesna volna, celulozni papir; f) pohištvo; g) raznovrsni pridelki domače lesne obrti; »suha roba« iu dr.; h) sredstva in produkti impregniranja, parjenja lesa; i) statistika o produkciji, izvozu; v preglednih tabclah. C. ZAGRADBA HUDOURNIKOV. 1. Projekti izvršenih in nameravanih zagradb; 2. modeli in slike izvršenih naprav. D. AGRARNE OPERACIJE. Nacrti o razdelitvi, komasaciji gozdov, o izvršbi meljoracij. E. LITERATURA. Knjige in časopisi, letaki — kolikor jih baš imamo — pritegnitev hrvatskih knjig in listov, v katerih so slovenski prispevki. F. LOVSTVO. Po programu Slovenskega lovskega društva: I. Lovstvo v narodnem gospodarstvu. a) Zemljevid o razdelitvi občinskih in zasebnih lovišč; b) statistika zakupnin; 292 |
ŠUMARSKI LIST 6-7/1929 str. 49 <-- 49 --> PDF |
c) statistika odstrela divjačine; d) statistika Lovske zadruge »Divja koža« o sejmih in izkupičku za kožuliovino; II. Vrste koristne divjadi. a) Po ena nagačena ali vsaj naslikana žival; b) statistika o naselitvi iste v posameznih delih Slovenije s pregledno karto o na´haiališčiti posameznih vrst divjadi; c) škode provzročene po divjadi; odškodnine; d) bolezni koristne divjadi (nosni obad, preparati ranjene, pohabljene divjadi); e) albinistični pojavi na divjadi. .. Vrste škodljivih živali. a) Statistika o naselitvi v posameznih loviščih; b) njih vpliv na koristno divjačino. IV. Qojitev koristne divjačine. a) Stanje leta 1914; b) stanje leta 1928; c) stanje leta .9; d) statistika L. Z. o nabavkah žive divjačine v svrho osvežitve krvi (zemljevid glede oddaje); e) modeli solnic, krmišč; f) naredbe SLD in njega podružnic v svrho zaščite koristne divjačine; g) lovski čuvaji; socijalno-pravna statistika, zaposleno lovsko varstv. osobje. V. Zaščitene redke živali; nagačene ali s slikami vprizorjene. VI. Kinologija. a) Razstava lovskih psov vseh vrst; b) lovski psi po pasrnah za uporabo v različnem terenu in za različue vrste lova; c) potrebščine za dresuro psov; d) bolezni psov; zdravljenje. VII. Lovska organizacija. a) Strokovna; Slovensko lovsko društvo, število članov in zneski članarine po letnicah; b) lovska literatura, knjige in brošure, izdane po SLD odnosno njega članih. VIII. Pripomočki pri izvršenju lova. a) Lovska industrija, lovska oprema, puške in drugi izdelki puškarstva — nekdaj in sedaj; b) pasti industrijskega proizvoda; c) pasti, ki jih delajo lovci (modeli); d) lovsko pohištvo, soba — modeli. IX. Lovske trofeje. a) Pogovje po krajih, Iegah in starosti; razvoj rogovja po letih v slikah in objektih; razmerje med gorenjskimi, dolenjskimi in kraškimi srnjaki, odnosno ro govjem; razni okrnjenci, razdeljeni po vzrokih pohabljenosti; b) razne druge trofeje (okli itd.) X. Ocenitev in premovanje trofej. XI. Izreki, ki se nanašajo na lov, posebno na pospeševanje lova. 293 |