DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3/1929 str. 31     <-- 31 -->        PDF

LITERATURA


Kmetiško vprašanje v Sloveniji. Gospodarska in social na slika. Napisal
Fran Erjavec, Ljubljana, 1928. Izdala in založila Jugbslovanska kmetska zveza.
Knjiga ima sledeča poglavja:


I. Slovenski kmet v preteklosti.
II. Dosedanje stanje slovenskega kmetijstva z ozirom na 1. posestne razmere,
2. poljedelstvo, 3. živinorejo, 4. gozdarstvo.
III. Vzroki in posledice krize našega kmetijstva: 1. pomanjkanje zemlje in nje
kakovost, 2. zastarelo kmetovanje, 3. slaba gospodarska politika in zakonodaja,
4. posledice krize slovenskega kmetijstva.
IV. Nova pota: 1. posestne razmere, 2. umno metovanje, 3. gospodarska politika,
4. samopomoč, 5. socialne reforme.
V. Kmet in ostali stanovi.
— Literatura.
V predgovoru pravi gospod Erjavec, da si želi kritike, ki naj popravi njegove,
morda pomanjkljive navedbe in ovrže to ali ono njegovih trditev.
Ker je v knjigi večkrat omenjeno gozdarstvo , naj mi bo dovoljeno, da se
izrečem o nekaterih navedbah gospoda Erjavca, ne da bi se spušćal v reforme, ki ji´n
predlaga glede lastnine gozdov. Presojo teh reform prepuščam onim, ki se čutijo v to
poklicane. Podatke, ki se tičejo predvsem gozdne statistike in izvajanj, ki so s statistiku
v zvezi, je črpal g. Erjavec iz mojih spisov, objavljenih leta 1923. v knjigi: Gozdarstvo
v Sloveniji (gradivo se je nanašalo na leto 1922.), dalje v Šumarskern listu
leta 1925. (gradivo se nanašalo na stanje leta 1923.) in končno na statistiko ministrstva
za gozde in rudnike, izdano leta 1926., (gradivo se je nanašalo na stanje leta 1925.).
Med literaturo citira g. Erjavec tuđi moje delo, izdano 1. 1928., namreč: Gozdarstvo v
ljubljanski oblasti (gradivo se je nanašalo na leto 1927., deloma tuđi na leto 1926.).
Vendar pa nisem apazil, da bi bil porabil g. Erjavec podatke zadnjeomenjenega, zaenkrat
najnovejšega gozdnostatističnega dela.


Pisatelj priznava gozdom važnost ne le iz javnih ozirov, temveč tuđi radi lesne
trgovine in industrije ter eksporta lesa; povdarja lepe koristi, ki jih daje gozd našemu
kmetu. Premalo pa povdarja važnost vztrajnega gospodarstva z gozdi, kar ni važno
le za državne gozde in zasebne velegozde posameznega lastnika, temveč posebno še
za občine, skupne — ali solastnike in samouprave, katerim želi dodeliti nekaj velegozdov.
(str. 54).


Opozoriti pa moram, da je nekaj podatkov, ki se nanje opira g. Erjavec, zmotnih,
nekatere njegove trdite pa so nevzdržne. Tako na pr. ni vzdržna trditev, da je bivši
deželni odbor kranjski preosnoval gozdno nadzorstvo. To je vedno pripadalo le državnim
gozdnim oblastvom. (Glej mojo razpravo: Državni nadzor gozdov v Sloveniji, v
Sumarskem listu, 1. 1922.).


G. Erjavec navaja na str. 13, površino gozdov leta 1921/22. v Sloveniji s 690633
hektarji. Na naslednji strani pove, da je to številko za gozde izkazalo poljedelsk o
ministrstvo. Na tej strani kritizira »površnost in nezanesljivost naše statistike«, češ da
so koncem leta 19213. izkazovali davčni katastri 679578 ha, gozdni katastri pa 709116 ha
gozdov, torej zopet drugače. K tej kritiki, ki ni utemeljena, imam pristaviti sledeče
pojasnilo:
Za leto 1922. so nabrali gozdarski organi obće uprave v Sloveniji podrobno gradivo
za gozdno statistiko in je bilo izkazanih koncem leta 1922. — 673200 ha (Glej
brošuro Gozdarstvo, 1923.); za leto 1923. se je dognalo s ponovnim nabiranjem po


130