DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 3/1929 str. 31 <-- 31 --> PDF |
LITERATURA Kmetiško vprašanje v Sloveniji. Gospodarska in social na slika. Napisal Fran Erjavec, Ljubljana, 1928. Izdala in založila Jugbslovanska kmetska zveza. Knjiga ima sledeča poglavja: I. Slovenski kmet v preteklosti. II. Dosedanje stanje slovenskega kmetijstva z ozirom na 1. posestne razmere, 2. poljedelstvo, 3. živinorejo, 4. gozdarstvo. III. Vzroki in posledice krize našega kmetijstva: 1. pomanjkanje zemlje in nje kakovost, 2. zastarelo kmetovanje, 3. slaba gospodarska politika in zakonodaja, 4. posledice krize slovenskega kmetijstva. IV. Nova pota: 1. posestne razmere, 2. umno metovanje, 3. gospodarska politika, 4. samopomoč, 5. socialne reforme. V. Kmet in ostali stanovi. — Literatura. V predgovoru pravi gospod Erjavec, da si želi kritike, ki naj popravi njegove, morda pomanjkljive navedbe in ovrže to ali ono njegovih trditev. Ker je v knjigi večkrat omenjeno gozdarstvo , naj mi bo dovoljeno, da se izrečem o nekaterih navedbah gospoda Erjavca, ne da bi se spušćal v reforme, ki ji´n predlaga glede lastnine gozdov. Presojo teh reform prepuščam onim, ki se čutijo v to poklicane. Podatke, ki se tičejo predvsem gozdne statistike in izvajanj, ki so s statistiku v zvezi, je črpal g. Erjavec iz mojih spisov, objavljenih leta 1923. v knjigi: Gozdarstvo v Sloveniji (gradivo se je nanašalo na leto 1922.), dalje v Šumarskern listu leta 1925. (gradivo se nanašalo na stanje leta 1923.) in končno na statistiko ministrstva za gozde in rudnike, izdano leta 1926., (gradivo se je nanašalo na stanje leta 1925.). Med literaturo citira g. Erjavec tuđi moje delo, izdano 1. 1928., namreč: Gozdarstvo v ljubljanski oblasti (gradivo se je nanašalo na leto 1927., deloma tuđi na leto 1926.). Vendar pa nisem apazil, da bi bil porabil g. Erjavec podatke zadnjeomenjenega, zaenkrat najnovejšega gozdnostatističnega dela. Pisatelj priznava gozdom važnost ne le iz javnih ozirov, temveč tuđi radi lesne trgovine in industrije ter eksporta lesa; povdarja lepe koristi, ki jih daje gozd našemu kmetu. Premalo pa povdarja važnost vztrajnega gospodarstva z gozdi, kar ni važno le za državne gozde in zasebne velegozde posameznega lastnika, temveč posebno še za občine, skupne — ali solastnike in samouprave, katerim želi dodeliti nekaj velegozdov. (str. 54). Opozoriti pa moram, da je nekaj podatkov, ki se nanje opira g. Erjavec, zmotnih, nekatere njegove trdite pa so nevzdržne. Tako na pr. ni vzdržna trditev, da je bivši deželni odbor kranjski preosnoval gozdno nadzorstvo. To je vedno pripadalo le državnim gozdnim oblastvom. (Glej mojo razpravo: Državni nadzor gozdov v Sloveniji, v Sumarskem listu, 1. 1922.). G. Erjavec navaja na str. 13, površino gozdov leta 1921/22. v Sloveniji s 690633 hektarji. Na naslednji strani pove, da je to številko za gozde izkazalo poljedelsk o ministrstvo. Na tej strani kritizira »površnost in nezanesljivost naše statistike«, češ da so koncem leta 19213. izkazovali davčni katastri 679578 ha, gozdni katastri pa 709116 ha gozdov, torej zopet drugače. K tej kritiki, ki ni utemeljena, imam pristaviti sledeče pojasnilo: Za leto 1922. so nabrali gozdarski organi obće uprave v Sloveniji podrobno gradivo za gozdno statistiko in je bilo izkazanih koncem leta 1922. — 673200 ha (Glej brošuro Gozdarstvo, 1923.); za leto 1923. se je dognalo s ponovnim nabiranjem po 130 |