DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1927 str. 27 <-- 27 --> PDF |
Za popravo mostov — provizoren most preko Save med Bledom . Lescami, med Lancoviim in Radovljico, preko Radovne v Krnici in Fortuni; malim posestnikom za popravo škarp, utrditev obrežja oh vodotokih; Elektr. gospodarski zadrugi v Žireh. Pomožnemu odboru za poplavljene v Žireh. Predlaganih je bilo nadaljnjih 990 plm smrekovega in 10 plin mecesnovega lesa po znižani ceni iz državnih gozdov: za male posestnike v svrho poprave škarp i dr.; občini Zminec za popravo mostov; Zvezi za tujski promet za popravilo galerij v Vintgarju; Okrajnemu cestnemu odboru v Skorji Loki za popravo mostov. V denarjih je .razmeroma največ daroval Rdeči križ (v ljubljanskem okraju 65.000 Din ,v logaškem 30.000 Din, v [radovljiškem 50.000 Din, v kranjskem okraju, vštevši pozneje omenjeno cerkveno zbirko, pa 250.000 Din). Polog tega bo dal še nadaljnje podpore in večje brezobrestno posojilo. Iz cerkvenih zbirk so prejeli poplavljene! v ljubljanskem okraju 90.000 Din, v radovljiškem 15.000 Din, v kranjskem pa, kakor gori omenjeno1. Znatno podporo je naklonil tudi Nj. V. Kralj. Lokalno pomoč z manjšimi denarnimi zneski so delile nekatere okrajne blagajne in denarni zavodi. Pomožni odbori so v porušenih krajih razdelili nekaj živil in obleke. V kamniškem okraju niso prejeli oškodovanca nobene podpore. Navedene podpore so v primeri s škodo le kapljica vode v morju. Tudi dovoljeni odpis dohodninskega davka ne more povsod dosti žaleči. Tam, kjer je veter podrl posamezna drevesa ali cele sestoje, je mnogo težavnega posla s sekanjem podrtnic in vlačenjem prevrženih dreves do izvoznih potov, dalje z zopetnim pomlajevanjem vsled viharja ogoljenih površin v gozdih. Pri tem je najbolj prizadeta državna gozdna uprava, ker so bili v njeni upravi nahajajoči se gozdi najmočneje poškodovani. Kaj bo ukreniti, da se ublažijo in zmanjšajo katastrofalni učinki izvenrednih padavin? Po strmih in razoranih pobočjih naših hribovitih krajev bo treba predvsem zmanjšati razdiralno moč hudournikov, ki jo imajo oh hudih nalivih. Treba bo poskrbeti, da ne bodo odnašali z gora in naplavljali v dolinah grušča, in da ne bodo mogli spodjedati strmih in visokih pobočij ter mehkih brežin. V splošnem bo treba ubraniti in zmanjšati po možnosti vpliv erozije in korozije. Vse to se doseže z zagrajanjem, utrjevanjem in reguliranjem hudournikov in njihovih strug in postranskih jarkov ter usadov v njihovem območju. Smotrenih regulacijskih in. zavarovalnih del v potrebnem sistemu pa posameznik sam nikakor ne zmore, marveč eo v to poklicani specialni gozdarekotehnični organi, ki jim je poverjena naloga zagrajevanja hudournikov. 185 |