DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1927 str. 28 <-- 28 --> PDF |
Visogorje, ki obdaja Jezersko kotlino in objema Kokrsko dolino, — na vzhodni strani Kamniške planine, na zapadni pa Karavanke, — kaže nad gozdno vegetacijsko mejo zelo obsežne, skalovite ponjave in strme peči, s kojih se odteka skoro vsa padavina v prepadne jarke in globoko zarezane sfcruge. Neproduktive ploskve obsegajo lj5 produktivnih. Pod višavjem ležeći, prav v dolino segajoči gozdovi pokrivajo na pr. v obcini Jezersko 63% celotne površine, v davčni obcini Kokri pa 60%. V zadnjih desetletjih je nastalo mnogo posekov na golo, ki pa so dobro pogozđen-i in kažejo lepe kulture. Novo napravljene gozdne go- Ijave pa ne obsegajo niti 5% površine po poplavi prizađetega ozemlja in so deloma že pogozdene, večinoma pa tuđi prerastle z bujno, visoko travnato ruso. Gozdovi nišo mogli zadržati prehudih padavin, pomnoženih s snežnico in so se vode naglo valile v glavno strugo Kokre, ki je mestoma preplavila dolgo in ozko dolino. Podivjane vode so pobrale po drčah. ki so po njih spravljali v dolino, polomljeni les. nekaj vrhačev in zrahljano kamenje. Mnogo grušča in kamenja pa je voda dvignila z velikih melišč, ki ležijo pod golimi čermi gorskih velikanov. Odnesla je ponekod tuđi đele lesenih riz ter cela debla, kat era je v jarkih pođrl hud vihar, ki je spremljal neurje. Voda je nosila ves ta material s sebojzajezila mestoma strugo, izpodkopala strme bregove in raztrgala obrežne naprave in kaste, zgrajene večinoma iz đolgega lesa. Voda, ki nese toliko lesa in đrevja, seveda ne´ prizanese mostovom. Ko pade prvi. drugi most, se material se bolj nakopiči, vodotok dobi v svojem daljnjem toku novih, močno narastlih pritokov, tako da se mu potem ne more zoperstaviti nobena ovira. Ni dvoma, da bi bile poškodbe v splošnem manjše, ako bi gozdove le prav malo izkoriščali, ker bi se jarki in đrče lepo zarastli ali vsaj utrđili, ako bi po njih nič lesa ne gonili, ako bi se nobenih hlodov ne zlagalo blizu voda. niti ne postavilo zgradb in žag tik ob vođi, i. t. đ. Tođa na ta način bi bila onemogočena lesna industrija in zaposlovanje velikega števila prebivalstva. Vzroki oktobrsk e poplave v območju´Triglavskega pogorja se pripisujejo hitri kopnitvi velikih snežnih maspo visokih planinah, ki jih je spremljalo hudo deževje z viharjem. Z visokih, pečnatih, slabo obraščenih in strmih, prepadnih poboeij je nenadoma priteklo v dolino ogromno vode. Potoki z razsežnimi povu- ji. kakor so Nađiža, Pišenca, Bistrica in Radovna, so hipoma nai* astli. Po strmih drčah, meliščih, posipinah, je nabrala voda velike množine grušča in kamenja ter ž njim v položnejših krajih zasula velike površine. Drevja in grmovja je Sava v gornjem toku razmeroma malo nanesla v primeru s Poljanšico in Kokro. Sele v dolini sta priceli Sava in Radovna, ker ništa regulirani, izpodkopavati bregove, ođnašati drevje in z njim rušiti mostove in druge naprave ob vodi. V tem delu je zasutih mnogo poljeđelskih zemljišč, ki jih v teh krajih ljudstvu itak zelo primanjkuje. Glede gozđne vegetacije v teh planinskih krajih je treba omeniti, iîa je v povirju hudournikov mnogo razoraneg a peoeivja in planinskih pašnikov. Gozđarstvo je tam v splošnem na manj povoljni stopnji. Goljav, nastalih vsled sečenj na golo, razmeroma ni veliko. Tako st» v dolini Planice le đve gozđni golja..i in sicer ob vho 188 |