DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1927 str. 27 <-- 27 --> PDF |
zano - -, v dneh 26. in 27. septembra 1926., pa so pravi rekord in tudi g lavni v z r o k katastrofe. Zemlja in gozd, z vodo p r e n a s i č e n a, nista mogla použiti preogromnih vodnih mas, tako da se je moral odteči večji del vode po strminah in brežinah, bodisi, da so bile te obraščene s travnato rušo ali z gozdom, naglo v doline, kjer so se zbrali ogromni vodotoki po strugah potokov in rek. cela, valovita jezera. Efekt ogromnih padavin so izredno pomnožili nešteti zemeljski usadi. Vsled poldrugomesečne suše je bila težka ilovnata zemlja v teh krajih, posebno izven gozdov, globoko razpokana. Po teh razpokah je voda hitro pronikla in zmehčala spodnje plasti. Ob strugah je vsled izpodkopavanja narastle vode nastalo (udi mnogo usadov. Več očividcev trdi, da je večina usadov nastala vsled pritiska vode od spodaj. Velikanske množine padavin, n e r e g u 1 i r a n i v odotoki, nešteti usadi, v j a r k i h n a k o p i č e n e in n e z a- v a r o v a n e m n o ž i n e g r a m o z a, peska in sipe in označeni g e ološkisesitavsov tem hribovju in v pod njimi ležeči Žirovski in Poljanski dolini glavn i v z r o k i katastrofe. Skoro isto velja za ozemlje v okolici Polhovega Gradca, le da so tam vrhovi nekaterih ostro oblikovanih, strmih hribov dolomitne tvorbe z gozdom neobraščeni in so na njih deloma gladke in strme gorske senožeti, deloma pašniki, pa tudi nerodovitna izprana plazišča. Dognano je. — da plazovi navadno prvotno ne nastajajo na prostorih, ki so zaraščeni z gozdnim drevjem — posebno s takim, ki poganja globoke korenine. Začetki plazov so večinoma na travnikih, pašnikih ali drugih kulturah. Usadov in plazov, ki se utrgajo na travniku ali golem pašniku, večkrat pod temi ležeči gozd ne more zadržati in se razširijo do doline ter prineso s seboj les, ki je rastel ob dolnji progi usada. Kakor že povedano, pa se trgajo plazovi tudi v gozdih, posebno na brežinah, ki jih spodjedajo vodotoki. Proti tem usadom;, ki nastanejo vsled erozije ob hudournikih in rekah, drevje ne nudi skoro nikakršne pomoči. Čim starejša in težja so posamezna drevesa ob bregovih takih vodotokov, tem večjo nevarnost tvorijo. Rušijo se z bregovi vred v vodotoke in jih zajezujejo. Voda jih splavila v niže ležeče kraje in buta z njimi ob mehke bregove dal njega vodotoka. Dobro pa branijo usedanje zemlje in erodiranje grmičevje in vrbovina, v višavju pa ruševje in sleč. Kar se tiče poplave v Selški dolini (po 10. oktobru 1926.). je omeniti, da imajo davčne občine, v katerih je divjalo neurje, mnogo gozdov in z gozdnim drevjem zaraščenih pašnikov, ki pokrivajo vsaj 45% površine. Obsednih goljav tam ni. Največ se je sekale na golo v davčni občini Sorici za. časa ital. okupacije, toda gozdne goljave so se že obrastle. Edini vzrok katastrofe se pripisuje tu izredn i ni n a 1 i v o m. Vzroki neprilikam. ki so jih napravile poplave koncem o k t o b r a 1926 v območju doline Kokre in Jezerske kotline, so predvsem velike padavine, poleg teh pa še uvodom omenjeno nagi o t a j a n j e snega , ki ga je bilo posebno v višjih legah prav veliko. 137 |