DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1927 str. 26 <-- 26 --> PDF |
vode v studencih, potokih in rekah ter so v pravem pomenu besede nabralniki in shramba za vodo. To izprevidimo, če opazujemo gozde po daljšem deževju. Velika množina deževnice se je izgubila brez sledu v gozdna tla, katera so ko maj za spoznanje vlažnejša, kakor so bila pred deževjem, in tudi potoku tam v jarku ni videti, da bi bil narastel ali se skalil. Kapljico za kapljico vode je popila luknjičasta, z brezbrojnimi korenskimi nitkami preprežena zemlja in jo delom pridržala v sebi, večinom pa odvedla v globočino, da se tam zbira in v dolini potem počasi odteka v studencih, kateri se po daljšem loku združijo v potoke in reke, namakajo polja in njive in se slednjič izlivajo v morje. Ni dvomiti sicer, da po dolgotrajnem hudem dež.;vju vode tudi v gozdnatih krajih narastejo, ali to se zgodi počasi, brez vsake sile in opasnosti za pokrajine, po katerih se pretakajo. Tako počasi, kakor so narastle, tudi upadejo, potem ko so dobrodejno namočile ob vznožju hribovja ležeče doline in ravnine. Vse drugačno pa je razmerje tam, kjer so goli bregovi, kjer so se gozdi s slabim gospodarstvom pokončali in kjer zemlji manjka blagodejne zelene strshe. da bi jo varovala in ohranila. Dež pada neposredno na tla strmih brežin, spira rodovitno zemljo in jo odnaša pomešano z gruščem in kamenjem s seboj v jarke, kjer se zbira v usodepolnih množinah, izpodjeda bregove in dere kot hudournik v doline, strah in groza tam bivajočim ljudem. Silna voda ne zasuje le rodovitna polja na visoko z gramozom, katerega pri nese z bregov s seboj, in jih izpremeni v pušče, ampak podere in pokonča tudi poslopja, mostova in druge stavbe, ki si jih je človek z velikim trudom zgradil«. Upoštevajoč ta, splošno znana dejstva, dalje gozdarske in druge odnošaje v posameznih, lanskega leta poplavljenih pokrajinah na Gorenjskem, moremo priti glede pojavov, ki so škodljivo vplivali, do gotovih, več ali manj trdnih zaključkov: Po poplavi koncem s e p t e m h r a 1926. najbolj prizadeti okoliš, ki leži pretežn o v škofjeloškem sodnem okraju, ima značaj hribovja in sredogorja s številnimi dolinami in jarki. Pobočja so zelo strma. Geološko prevladujejo razni škriljavci, verfenski skladi in grodenski peščenjak, torej splošno tvo r b e, ki hitro preperevajo, tvorijo dobro ilovnato zemljo, ki so pa tudi najbolj p d d vržene usajanju. Neproduktivnih, neobraščenih površin v prizadetem ozemlju ni. Glasom davčnega katastra zavzemajo gozdovi 47% površine, če pa prištejemo številne, z gozdnim drevjem in grmovjem poraščene pašnike. pa se zviša ta odstotek sigurno na 55%. Gozdno rast tvorijo tu jelka. smreka, bukev, v posameznih prisojnih legah pa tudi užitni kostanj, hrast in razni drugi listavci. V bližini selišč je dosti gozdov, ki so redkeje poraščeni s smreko ali z listavci; te gozdove izkoriščajo kot steljnike. Deloma v njih vsako leto kosijo praprot, deloma pa v pre sledkih S—5 let pograbijo talno steljo. Razsežnih. nepogozdenih sečin je v dotičnem kraju razmeroma malo. Gozdovi so namreč v rokah malih posetnikov. ki jih izkoriščajo večinoma prebiralno, Za naglo pogozditev posek pa ti posetniki ne kažejo zadostnega zanimanja in jih mora gozdarsko osebje večkrat k temu opominjati. Goljave se radi tega pogostokrat zarastejo z bukovimi odganjki in drugimi. Za trgovino manjvrednimi listavci. Prizadeti okoliš leži v pasu, kjer je splošno zelo veliko padavin Padavine, ki so bile — kakor je bilo v prvem delu tega članka izka 136 |