DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1927 str. 25 <-- 25 --> PDF |
strnjenih gozdov najbolje zavarovana. Z odnašanjem zemeljske plasti na gorskih pobočjih se pa tudi zmanjšuje retencija in e tem pospešuje nagli odtok vode v doline, ki deluje pogubno. Gradbena direkcija pričakuje da se bo omejila preobsežna eksploatacija gozdov, da se zmanjša nevarnost, ki preti v dolinah napravam in prometu. Vseh navedenih razlogov se hočem dotakniti v sledečih izvajanjih. Vzroki razdejanj po poplavah; vloga gozdov Znano je, da na ozračje, podnebje in na vodno razmerje blagodejno vpliva vsaka rastlinska vegetacija, gozdna pa še posebno. Vodnim strugam pritekajo od površin, ki so pokrite z rastlinjem pod sicer enakimi pogoji, manjše vodne množine, kakor od golih ali le slabo obraščenih. To vsled tega, ker je zemlja pod vegetacijsko odejo zmožna, da pridrži večje vodne množine in da´ vsled močne transpiracije rastlinstva za dobe vegetacije več vlage izgubi odmoisno odda, v ozračje, kakor gola tla. Živo rastlinje tudi več ali manj zavira med- in podzemsko odtekanje padavin, ker s svojimi nad- in podzemskimi organi zastavlja padavinam, ki padajo nanj in ki vsihajo v zemljo, gotove ovire, dočim na golih tleh teh ovir ni; na teh se padavine hitreje odtekajo, ker ni korenin, ki bi jih ovirale. Rastlinstvo skrbi torej za to, da se dotakajo vode v potočne jarke bolj polagoma. Odnašanje prsti in grušča s strmin raznovrstno rastlinje precej zmanjšuje, posebno s tem, da drži s svo jim razpredenim koreninjem zemljo skupaj. Z zaraščenih brežin prihaja zatorej mnogo manj prsti in grušča v dol, kakor z golih in slabo obraščenih. V ravninah ni tako potrebno, da je zemeljsko površje stalno pokrito z rastlinsko odejo, kefr tam rastlinje glede dotoka vode in donašanja prsti in grušča in premikanja gramoza ne more igrati posebne vloge. Pač pa v hribovju, kjer je najboljša odeja ta, ki obstoja leto in dan. torej predvsem gozd. Dobro strnjeni gozdovi zadržujejo več padavin, kakor slabo obrastli sestoji, ki so raztrgani morda tudi po golosekih in nepogozdenih sečnjah. V »Navodilu za oskrbova,nje malih gozdnih posestev« piše (1908) ing. A. Guzelj sledeče: »V krajih, kjer je malo gozdov in obilo golega svet«, deluje gorkota neposredno na zemljo; ta se hitro segreva, ravno tako hitro pa zopet ohlaja.. Vsled tega toplota zelo menjava, zemlja iz zraka sprejeto vlago posebno v vročem poletnem ča,gu naglo izhlapeva in se osuši. To razmerje pa povzročuje hude vetrove, ker se topli in lahki zrak vedno menjava s hladnim,, težkim. Posledice so nestanovitno vreme, močni nalivi in zopet lmde suše ter slabe le tine v takih krajih. V pokrajinah z obširnimi gozdi so nabira v deževju vedno več vlaž nosti, katera počasi izhlapeva in zabranjuje prehitro izprenrinjanje toplot v ozračju. Podnebje je vsled tega mehko in vlažno, vreme stanovi tneje, viharji in silni vetrovi, so redka prikazni. Iz teh razlogov so gozdi za redovitnoet poljskih zemljišč, kator.i obdajajo, im s tem za kmetistvo sploh odločilnega pomena. G-ozdi pa ne ublažijo le ozračnih sil. da so človeku v prid, ampak povzročujejo Midi rednejši in počasnejši odtok zračne padavine, razdeljujejo in uravnavajo množine 135 |