DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1927 str. 24 <-- 24 --> PDF |
leg živinoreje takorekoč živi. Gospodarji večinoma sami skrbijo za pomlajevanje izsekanih prostorov, ki so manjšega obsega. Ogoljenih neozelenelih površin po gozdih da skoro ni videti. Vzrok katastrofam da so vplivi, ki naj bi jih pojasnili meteorologi in geologi. V istem dnevniku beremo pozneje pritožbe oškodovanih iz hudo razdejane Kokrske doline, ki se ogorčeni pritožujejo, da je velikih poškodb krivo to, da je po grapah v gozdih, ki se močno eksploatirajo po industrijcih, ležalo precej lesovja, ki ga je narastla voda pobrala. In v nekem drugem dnevniku se pritožuje dopisnik, da poklicani faktorji ne ukrenejo ničesar, da bi se vsaj za silo popravilo nekaj najpotrebnejših mostov in porušena državna cesta iz Preddvora na Jezersko in s tem omogočil najnujnejši promet, ker ljudstvo niti živeža ne more dobiti toliko, kolikor ga rabi v teh hribovitih krajih, kjer ni rodnih poljan. Eestavracijska dela da so morali končno pričeti posamezniki na lastne stroške, ker se ni organizovala državna pomožna akcija. Tako glasovi posameznikov! Pa celo Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani je dvignila svarilen glas. Opozarja, da se ponavljajo v zadnjih treh letih v vedno večjem obsegu, takorekoč po vsakem večjem deževju poplave v območju Okrožne gradbene sekcije v Kranju, ki povzročajo ne samo v gornjih tokih potokov hudournikov, temveč skoro še v večji meri v nižjih legah katastrofalne poplave in milijonske škode na jezovih, obrambnih vodnih napravah, obrežjih, cestah, mostovih in zemljiščih. Po mnenju gradbene direkcije1 tiči vzrok teh vedno povnavljajočih se katastrof v tem, da se premalo stori zanujnopotrebno regulacijo hudournikov in da se gozdovi premočno i z s e k a v a j o. Pretočni profili vodotokov, v koje se hudourniki stekajo, se vsled nanešenega materiala (peska, gramoza, debelega kamenja) vedno bolj zmanjšujejo, tako da nastopa voda v vodnih tokih pri vsaki sledeči poplavi vedno višje. Material, ki ga hudourniki odnašajo, ruši rečne obrambe in vodne naprave in velikokrat povzroča znatne izpremembe v toku rečnih strug. To ima ^a posledico, da se obrežja vodnih tokov. pota, ceste in železnice, ki leže ob ogroženih obrežjih, rušijo, vsled česar so večkrat cela ozemlja odrezana od ostale pokrajine. Čestokrat se zgodi, da naplavljeni material zapre cele doline in spremeni rodovitna zemljišča v močvirja ali mala jezera. Zato naj bi se skoro pričelo v večjem obsegu z regulacijami hudournikov, katero delo v zadnjem času vsled nedostatnih kreditov takorekoč počiva. Vzrok uničujočega delovanja hudournikov so po mnenju Grad bene direkcije seveda nalivi, dalje pa vsled dežja in mraza razpadajoče skalovje v gorah, erozije in usadi, snežne lavme. Ti pojavi so pa odvisni tudi od geoloških razmer in vegetacije. Kar se vegetacije tiče, je Gradbena direkcija mnenja, da je v povojnem času — kakor so gozdarski organi vedno povdarjali — veliko posestnikov močno izsekalo svoje gozde. Tudi v zadnjem času se mnogo seka vsled gospodarske krize, ki marsikoga hudo ogroža. Ta intenziAmejša eksploatacija ima za posledico poslabšanje vegetacijski h razme r v območju hudournikov, ker se vsled tega vedno bolj zmanjšuje plast zemlje na gorskih pobočjih, ki so ob ohranjenju 134 |