DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3/1927 str. 23     <-- 23 -->        PDF

Ing. ANTON ŠIVIC :


POPLAVE V LJUBLJANSKI OBLASTI
IN GOZDARSTVO


(Nadaljevanje)


Pritožbe in zagovori prizadetih


S
S
lovenski časopisi so registrirali, kakor je bilo že povedano, poškodbe
v posameznih poplavljenih krajih- Posamezna časopisna
poročila so navajala tudi vzroke, ki so jih po raznih krajih pripisovali
poškodbam.
V nekem tedniku, ki je opisal poškodbe v okolici Polhovega
Gradca, je bilo citati očitek, da je posledica velikim razdejanjem brezobzirno
sekanje in izkoriščanje gozdov. Dopisnik poudarja, da so v teli
krajih hudourniki v davno preteklih časih divjali posebno pogubno
tam, kjer so bili gozdovi na pobočjih hribov izsekani. Ko pa so se
gozdi zopet obrastli. se je divjanje hudournikov vidno ublažilo. Opo
zarja oblastva, da naj zabranijo in utesnijo prekomerno izsekavanje
gozdov in skrbe s tem za splošni blagor ter nastopijo proti brezobzirnim
dobičkaželjnežem. Apelira tudi na občine, da naj sodelujejo pri
omejevan.1 u izsekavanja gozdov.


Drugi tednik odgovarja na očitke prvega, zatrjujoč, da so bližnja
in daljnja okolica Polhovega Gradca, predvsem pa povirja Gradašeice,
koder je povodeni rajhujše delovala, dandanes bolje obrašeena z
gozdovi, kakor v prejšnjih časih. V dohi, ko les ni imel veljave, so
namreč gozdove trebili in povečavali pašne prostore; pozneje pa, ko
je les zadobil visoko ceno, so posestniki krčenje gozdov močno opustili
in praznote začeli zasajati. Med vojno se je prav malo sekalo; priznava
pa: da so po vojni pač bolj posegli v gozdove, kakor je bilo sicer običajno.
Sekali pa so večinoma tako, da so prebrali debelejše drevje iz
gozdnih sestojev. Naj se ne zahteva, da hi morali ljudje pogozditi i
njive in travnike. Člankar pravi dalje, da so se ob povodnji utrgali
plazovi ne le po strmih senožetih in njivah, temveč tudi po najlepše
zarastlin gozdnih parcelah. Mnenja je, da bi pri takem nalivu, ko je
padlo enega samega dne ponekod čez 300 mm, bila katastrofa neiz
bežna, kjerkoli si bodi. Zavzema se za pospeševanje akcije za zagradbo
neštetih, povsem nezavarovanih hudournikov, glede katerih se je
dosedaj premalo storilo.


Kar se tiče poškodb na ozemlju Poljanske doline m v Žirovskem
pogorju, piše v nekem ljubljanskem dnevniku posestnik-industrijec, da
se razprostirajo v teh krajih razsežni gozdovi, od kater>h ljudstvo po


133