DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 38 <-- 38 --> PDF |
so njegov jez na potoku S. poškodovali hlodi posestnika I. I. ob povodnjih dne ... 1922 in dne ... 1923 in obsodbo imenovanega, da povrne nastalo škodo. Po določbi § 34 omenjenega zakona ima vsak plavilec zavarovati z zavarovalnimi napravami bregove, poslopja in vodne naprave, ki so v nevarnosti radi pravljenja, v kolikor to spozna politično oblastvo za potrebno. K stroškom varovalnih naprav, ki se imajo izvršiti ne samo radi plavljenja, temveč sploh radi poškodovanja po valovih, pa ima. plavilec prispevati sorazmerno. Škodo, ki je dokazano povzročena samo po plavljenju in sicer vključno tiste, ki nastane ne glede na varovalne naprave, ima povrniti plavilec. Poškodbe pa, katere niso povzročene samo po plavljenju, imajo noeiti plavilci in poškodovanci sorazmerno in če se razmerje ne da ugotoviti, po enakih delih. Poškodb, ki bi nastale tudi brez plavljenja, nimajo plavilci povrniti. Po določbi § 41 tega zakona se kaznujejo prestopki teh, za plavljenje lesa in za naprave za plavljenje izdanih odredb po izmeri povzročene škode in sicer pri manjših poškodbah z zaporom od enega dne do treh tednov ali z globo od 5 do 100 goldinarjev (sedaj v smislu naredbe z dne 16. XII. 1919, Ur. list štev. 809/19 do 1000 Din), pri večjih pa z zaporom od treh tednov do 3 mesecev ali z globo od 100 do 500 goldinarjev (sedaj v smislu omenjene uredbe do 5000 Din) ali z izgubo pravice plavljenja. Prestopniki imajo razen tega povrniti vso s tem povzročeno škodo. Ti zakonski odredbi se torej nanašata na plavilce, in sicer § 34 na plavilce, ki imajo pravico plavljenja v smislu odredb § 26 gozd. zakona in § 41 na plavilce, ki plavijo neupravičeno. Uradoma je ugotovljeno, da I. I. ni plavilni upravičenec, vsled česar je vsaka poizvedba občega upravnega oblast va, v svrho ugotovitve škode, napravljene po plavljenju hlodov s strani kakšnega upravičenega plavilca: odveč. Ne da se dvomiti, da je na podstavi § 34 gozdnega zakona v zvezi s § 42 dopustno neposredno brez zveze s kakšnim kazenskim postopanjem zahtevati potom občega upravnega oblastva določitev odškodnine za škodo povzročeno vsled plavljenja po upravičenih plavileih, dasi je odškodnina ugotovljena po nepristranskih izvedencih upravnega oblastva obvezna le s pristankom udeležencev. V danem primeru pa posestnik I. I. sploh ni upravičen plaviti lesa, vsled česar tudi ni pogojev za postopanje po § 42 gozdnega zakona in je torej moralo odpasti vsako nadaljnje poizvedovanje glede ugotovitve škode povzročene po kakšnem upravičenem plavilcu. Kar se tiče odškodnine za škode neupravičenega plavljenja lesa, pa je treba povdarjati, da v tem primeru ni mogoče zahtevati od občega upravnega oblastva določitev odškodnine brez zveze s kazenskim postopanjem občega upravnega oblastva. V zvezi s policijskim kazenskim postopanjem zaradi gozdno-policijskih prestopkov po § 41 gozdnega zakona je občemu upravnemu oblastvu pod določenimi pogoji mogoče, da v takozvanem adhezijskem postopanju istočasno s kazensko obsodbo razsoja tudi o odškodnini. Treba je torej, da se proti osebi, ki, je baje neupravičeno plavila hlode, uvede policijsko kazensko postopanje, dalje, da se obdolženec tudi obsodi. Poleg tega bi morale v izvedenem policijskem kazenskem postopanju ugotovljene činjenice zadoščati kot podstava za razsojanje o odškodnini in je povsem izključeno, da bi se nalašč zaradi ugotovitve odškodnine vršile kake poizvedbe. V danem primeru se pa proti posestniku I. T. sploh ni uvedlo policijsko kazensko postopanje zaradi prestopka po § 41 gozdnega zakona, zbog česar je vsako adhezijsko postopanje in torej razsojanje o odškodnini nemogoče. Oseba, ki meni, da je vsled neupravičenega plavljenja tretje soebe, škodo trpela, ima sicer pravico, da dotičnega prestopnika ovadi pristojnemu oblastvu, a nima pravice zahtevati, da bi se moralo uvesti kazensko postopanje. Ovaditelj v takih primerih v smislu §8 68 in 69 gozdnega zakona ni morda zaseben tožitelj, temveč le zaseben udeleženec. Zaseben udeleženec pa ima edinolepravico, da se pritoži glede svojih zasebnopravnih zahtev, ne pa glede kazenskega´ 92 |