DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 37     <-- 37 -->        PDF

JUDIKATURA


iUpravno sodišče v Celju je lu, maja 1921. na tožbo N. N., mlinarja v G., zoper
odločbo direkcije šum kraljevine SHS v Ljubljani z dne ... 1924, štev. ... glede poškodbe
jeza, po dne .. . 1924 izvedeni ustni razpravi in sicer po zaslišanju poročila


-sodnike poročevalca in izvajanj zastopnika tožitelja, zastopnika toženega oblastva in
zastopnika soudeležene stranke I. I. razsodilo tako-le:


Izrek:
Tožba s e -z a v r n e in t o ž i t e 1 j obsodi na plačilo stroškov postopanja
pred upravnim sodiščem v znesku 381 Din, ki so narastli
za zastopstvo toženega oblastva pred upravnim sodiščem.


Razlogi:


Z vlogo z dne ... 1923 Je predlagal N. N., posestnik in mlinar v G., da okrajno
glavarstvo v B. odredi v smislu določb §§ 34 in 41 gozdnega zakona z dne 3. XII.
1852. drž. zak. št. 250 ogled na licu mesta in zaslišanje prič I. B., F. VT., J. B. m


-J. V. v svrho ugotovitve činjenice, da so njegov jez na potoku S. poškodovali hlodi
posestnika 1. I. ob povodnjih dne ... 1922 in dne ... 1923 in obsodbo imenovanega
na povrnitev Škode. Okrajno glavarstvo je po ugotovitvi iz uradnih spisov, da I. I.
ni plavilni upravičenec, in po ugotovitvi potom poizvedovanja po orožnikih, da imenovani
ni neupravičeno plavil in tudi ni zlagal lesa v svrho upravičenega ali neupravičenega
plavljenja v poplavnem okolišu, ta predlog z odločbo z dne . .. 1923, štev.
... zavrnilo, ker je v smislu določb §§ 34 in 41 gozd. zakona odgovoren za škodo,
´nastalo veled plavljenja lesa le oni, kateri ima pravico do plavljenja oziroma kateri
je splavljal les brez oblastvenega dovoljenja. I. I. pa glasom uradne ugotovitve nima
pravice do plavljenja in tudi ni neupravičeno plavil lesa ali ga zlagal v poplavilneii)
okolišu. Proti tej odločbi je vložil N. N. priziv na direkcijo šuma v Ljubljani s predlogom
za razvejavljenje .prvostopne odločbe, ker okrajno glavarstvo ni zaslišalo ponuđenih
prič o činjenici, da so hlodi posestnika I. I. pri plavljenju razdrli njegov jez.
Direkcija šum je priziv z odločbo z dne ... 1924, štev. . .. odbila in potrdila prvoinštančno
odločbo iz njenih razlogov.


V danem primeru ni zadržkov, naštetih v čl. 24 upravnosodnega zakona pod
točkami 1, 3, 4 in 5. Tožba se tudi ni vložila po preteku zakonitega roka in torej
ni povoda, da bi se tožba z odlokom zavrnila kot nedopustna.


V tožbi predlaga tožitelj razveljavljenje izpodbijane odločbe radi nedostatnega
postopanja, ker se niso zaslišale priče I. B., F. V., J. B. in J. V. o činjenici, da so
hlodi posestnika I. I. ob povodnjih dne ... 1922 in dne . .. 1923 poškodovali njegov
jez v potoku S.


Upravno sodišče je pri presoji tožbne točke sledeče preudarjalo:


Tožitelj je v svoji vlogi dne ... 1923, predlagal sklicujoč se na določbe §§ 34 in
41 gozd. zakona z dne 3. XII. 1852, avstr. drž. zak. štev. 250 odreditev ogleda na licu
anesta in zaslišanje pTič 4. B., F. V., J. B. in J. V. v svrho ugotovitve činjenice, d*


91




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 38     <-- 38 -->        PDF

so njegov jez na potoku S. poškodovali hlodi posestnika I. I. ob povodnjih dne ...
1922 in dne ... 1923 in obsodbo imenovanega, da povrne nastalo škodo. Po določbi
§ 34 omenjenega zakona ima vsak plavilec zavarovati z zavarovalnimi napravami
bregove, poslopja in vodne naprave, ki so v nevarnosti radi pravljenja, v kolikor to
spozna politično oblastvo za potrebno. K stroškom varovalnih naprav, ki se imajo
izvršiti ne samo radi plavljenja, temveč sploh radi poškodovanja po valovih, pa ima.
plavilec prispevati sorazmerno. Škodo, ki je dokazano povzročena samo po plavljenju
in sicer vključno tiste, ki nastane ne glede na varovalne naprave, ima povrniti plavilec.
Poškodbe pa, katere niso povzročene samo po plavljenju, imajo noeiti plavilci
in poškodovanci sorazmerno in če se razmerje ne da ugotoviti, po enakih delih. Poškodb,
ki bi nastale tudi brez plavljenja, nimajo plavilci povrniti. Po določbi § 41
tega zakona se kaznujejo prestopki teh, za plavljenje lesa in za naprave za plavljenje
izdanih odredb po izmeri povzročene škode in sicer pri manjših poškodbah z zaporom
od enega dne do treh tednov ali z globo od 5 do 100 goldinarjev (sedaj v smislu
naredbe z dne 16. XII. 1919, Ur. list štev. 809/19 do 1000 Din), pri večjih pa z zaporom
od treh tednov do 3 mesecev ali z globo od 100 do 500 goldinarjev (sedaj v smislu
omenjene uredbe do 5000 Din) ali z izgubo pravice plavljenja. Prestopniki imajo
razen tega povrniti vso s tem povzročeno škodo.


Ti zakonski odredbi se torej nanašata na plavilce, in sicer § 34 na plavilce, ki
imajo pravico plavljenja v smislu odredb § 26 gozd. zakona in § 41 na plavilce, ki
plavijo neupravičeno. Uradoma je ugotovljeno, da I. I. ni plavilni upravičenec, vsled
česar je vsaka poizvedba občega upravnega oblast va, v svrho ugotovitve škode, napravljene
po plavljenju hlodov s strani kakšnega upravičenega plavilca:
odveč.


Ne da se dvomiti, da je na podstavi § 34 gozdnega zakona v zvezi s § 42 dopustno
neposredno brez zveze s kakšnim kazenskim postopanjem zahtevati potom
občega upravnega oblastva določitev odškodnine za škodo povzročeno vsled plavljenja
po upravičenih plavileih, dasi je odškodnina ugotovljena po nepristranskih
izvedencih upravnega oblastva obvezna le s pristankom udeležencev. V danem primeru
pa posestnik I. I. sploh ni upravičen plaviti lesa, vsled česar tudi ni pogojev za
postopanje po § 42 gozdnega zakona in je torej moralo odpasti vsako nadaljnje poizvedovanje
glede ugotovitve škode povzročene po kakšnem upravičenem plavilcu.


Kar se tiče odškodnine za škode neupravičenega plavljenja lesa, pa
je treba povdarjati, da v tem primeru ni mogoče zahtevati od občega upravnega
oblastva določitev odškodnine brez zveze s kazenskim postopanjem občega upravnega
oblastva. V zvezi s policijskim kazenskim postopanjem zaradi gozdno-policijskih
prestopkov po § 41 gozdnega zakona je občemu upravnemu oblastvu pod določenimi
pogoji mogoče, da v takozvanem adhezijskem postopanju istočasno s kazensko obsodbo
razsoja tudi o odškodnini. Treba je torej, da se proti osebi, ki, je baje neupravičeno
plavila hlode, uvede policijsko kazensko postopanje, dalje, da se obdolženec tudi
obsodi. Poleg tega bi morale v izvedenem policijskem kazenskem postopanju ugotovljene
činjenice zadoščati kot podstava za razsojanje o odškodnini in je povsem izključeno,
da bi se nalašč zaradi ugotovitve odškodnine vršile kake poizvedbe. V danem
primeru se pa proti posestniku I. T. sploh ni uvedlo policijsko kazensko postopanje
zaradi prestopka po § 41 gozdnega zakona, zbog česar je vsako adhezijsko postopanje
in torej razsojanje o odškodnini nemogoče. Oseba, ki meni, da je vsled neupravičenega
plavljenja tretje soebe, škodo trpela, ima sicer pravico, da dotičnega prestopnika
ovadi pristojnemu oblastvu, a nima pravice zahtevati, da bi se moralo uvesti kazensko
postopanje. Ovaditelj v takih primerih v smislu §8 68 in 69 gozdnega zakona ni morda
zaseben tožitelj, temveč le zaseben udeleženec. Zaseben udeleženec pa ima edinolepravico,
da se pritoži glede svojih zasebnopravnih zahtev, ne pa glede kazenskega´


92




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 39     <-- 39 -->        PDF

,postopanja samega in tudi glede svojih zasebnopravnih žalitev nima nikakšne pravice
do pritožbe ali tožbe, ako se obdolženec oprosti prestopka ali ako ee kazensko postopanje
ustavi ali sploh ne uvede. V takem primeru je oškodovancu odprta pač le civilnopravdna
pot. Po § 69 gozdnega zakona je zaradi gozdnopolicijskih prestopkov
postopati uradoma in pomenja izraz »na zahtevo oškodovanca« le toliko, da obče
upravno oblastno preišče, ali je zadostnih razlogov za uvedbo kazenskega postopanja.
Oškodovani ovaditelj pač nima položaja stranke in nikakor ni dolžnost občega upravnega
oblastva, da bi na ovadbo oškodovanega moralo uvesti kazensko postopanje,
izvesti vse od oškodovanca ponuđene dokaze in postopanje končati z obsodbo ali
oprostitvijo, marveč kadar ni zadostnih razlogov za kazensko postopanje, se iste
sploh ne uvede in kadar je uvedeno postopanje dospelo do mrtve točke, se mora isto
tudi ustaviti. Iz navedenih razlogov upravno sodišče ni moglo najti bistvenega nedostatka
v tem, da upravno oblastvo ni zaslišalo predlaganih prič.


Na predlog tožitelja pri ustni razpravi, da se upravno sodišče oziraj tudi na


odredbe zakona o zagradbi hudournikov od 30. VII. 1884, avstr. drž. zak. št. 117 in
štajerskega vodnopravnega zakona od 18. I. 1872, dež. z.ak. štev. 8, se upravno sodišče
ni moglo ozirati, ker se taka zahteva ni ne v predhodnem upravnem postopanju, ne
v tožbi na upravno sodišče stavila, marveč je tožitelj v predhodnem upravnem posto,
panju z vlogo z dne 22. IX. 1923 izrecno zahteval obsodbo posestnika I. 1. na povrnitev
njegove po hlodih povzročene škode v smislu predpisov gozdnega zakon
a o plavi jen ju lesa, v svojem prizivu na direkcijo šum pa ponovno zahteval zaslišanje
prič o okolnosti, da so dne ... 1922 in . . . 1923. hlodi posestnika I. 1. pri plav


i ljenju razdrli tožiteljav jez.


* * *


Zoper to razsodbo se je N. N. pritožil na Državni svet v Beogradu.


Državni svet pa je pritožbo na osnovi ČL 37. in 41 zatona o Državnem svetu in
upravnih sodiščih odbil, .ker je našel, da razlogi pritožbe nimajo v zakonu opore za
razveljavljenje izpodbijane razsodbe.


Upravno sodišče v Celju je 29. oktobra 1924 n a tožb o N. N., v e 1 eseetnika
v X. zoper odločbo direkoije šuim v Ljubljani z dne
... 1924, štev. ... glede kazni radi prestopkov gozdnih zakonov
po dne ... 1924 izvedeni ustni razpravi in sicer po zaslišanju
poročila sodnika poročevalca in izvajanj tožiteljevega zastopnika
razsodilo takole:


Tožba ee zavrne. Izrek o stroških odpade, ker niso nobeni
narasli.
Razlogi:


S kazensko razsodbo od ... 1924, št. je okrajno glavarstvo v ... kaznovalo
veleposestnika N. N. v X. zaradi prestopka §§ 3 in 4 uredbe pokrajinskega namestnika


od 30. IX. 1912, staj. dež. zakonika št. 41, (opustitev namestitve kvalificiranega gozdnega
upravitelja in usposobljenih gozdarjev) in zaradi prestopka § 4 gozdnega zakona
od 3. XII. 1852, avstr. drž. zak. št. 250, oziroma § 13 zakona Uradni list št. 383 ex
1922 (opustitev z oblastvenimi odloki od 1921, št. 3913 in od ... 1922, štev.
... odrejene pogozditve) na -globo Din odnosno na ... mesece zapora, Zoper to
. razsodbo se je N. N. pritožil na direkcijo šum v Ljubljani, češ, da je poleg upravitelja


A. B. v Y. nastavil še usposobljenega gozdarja C. D. in še enega gozdarja, 2 čuvaja in
drugo pomožno osobje, dalje . da je na goličavah izvršil nove naaede po preizkušenom
najboljšem načinu. Z odločbo od .. . 1924, št. ... je direkcija šum izpodbijano kazensko
razsodbo glede krivde in kazni v polnem obsegu potrdila in zavrnila vloženo




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 40     <-- 40 -->        PDF

pritožbo N. N. Zoper odločbe okrajnega glavarstva v ... in. zoper, odločbe direkciješum,
ki je bila po ... 1924 dostavljena N. N., je slednji vložil dne ... 1924 in torej
pravočasno tožbo na upravno sodišče.


V kolikor je tožba neposredno naperjena zoper razsodbo okrajnega glavarstva
v ... od ... 1924, št. ... ex 1923, ee tožba zavrača kot nedopustna, ker je naperjena
zoper upravni akt, zoper katerega se je mogla in se je tudi vložila pritožba na višje
upravno oblastvo. V kolikor se pa tožba nanaša na odločbo direkcije šum, v danem
primeru ni zadržkov, naštetih v čl. 24, pod točkami 1, 3, 4 in 5 zakona o državnem
svetu in upravnih sodiščih in se tožba tudi ni vložila šele po preteku zakonitega´
roka, vsled česar ni povoda, da bi se tožba z odlokom zavrnila kot nedopustna.


V tožbi navaja tožitelj, da okrajno glavarstvo v ... in direkcija šum nista uporabila
pravilno zakona in zakonitih uredb in nista upoštevala predpisov postopanja
kajti 1. za oskrbovanje svojih gozdov je imel tožitelj poleg gozdnega oskrbnika A. B.
in nadgozdarja C. D. še enega gozdarja brez državnega izpita, dva gozdna čuvaja in
potrebne lovce, s čimer je v polni meri zadostil odločbi pokrajinske uprave, oddelka
za gozdarstvo, odseka za gozdnopolitično upravo od ... 1921i št. .. ., po katerem jegozdno
oblaetvo odredilo, da mora tožitelj namestiti kvalificiranega gozdnega upravitelja
ali pa nastaviti vsaj gozdarja na licu mesta, na kar bi se začasno potrdil kot
upravitelj po N. N. predlagani pri sosednem posestvu zaposleni gozdni upravitelj:


A. B.
2. tožitelj je moral z ozirom na dolge skušnje v tamkajšnjih gozdih zaradi zatiranja
gozdnega mrčesa pogozditev posekane površine v oddelkih ... in ... v letik
1922 opustiti in pride do pogozdovanja te površine šele v letu 1924.
Pri presoji tožnih točk je moralo upravno sodišče nastopno preudarjati:


1. Okrajno glavarstvo v ... je z odločbo od ... 1921, št. ... odredile, da mora
veleposestnik N. N. v X. namestiti kvalificiranega gozdnega oskrbnika ali pa nastaviti
vsaj gozdarja na licu mesta, na kar bi se potrdil kot upravitelj po N. N. predlagani
sosedni gozdni upravitelj A. B. pod pogojem, da bi bil slednji za upravne posleodgovoren.
Na pritožbo N. N. je pokrajinska uprava z odločbo od ... 1921, št. . . .,
izpodbijani odlok okrajnega glavarstva potrdila z izpremembo, da se sme namestitev
v Y. bivajočega upravitelja A. B. le začasno dovoliti. Z olokom od ... 1923, št. ..., jeokrajno
glavarstvo v ... N. N. v X. vnovič opozorilo, da za svoje gozdno velepoeeetvotekom
treh mesecev namesti kvalificiranega upravitelja in izprašanega gozdarja. V
odloku se je povdarjalo, da se je nadgozdar C. D. preselil v ... ter da mora gozdni
posestnik nastaviti usposobljenega upravitelja, ki stalno nadzira in vodi gozdno gospodarstvo
ir da ne zadošča poveritev teh poslov kakemu v soseščini stanujočemu organu,
ki pride le od primera do primera nadzorovat gozdno gospodarstvo. Na ta odlok je
N. N. sporočil okrajnemu glavarstvu v ..., da je gozdni upravitelj A. B. iz Y. nastavljen
kot oskrbnik za njegovo gozdno veleposeetvo, dalje da je nadgozdar C. I´,
radi bolezni na dopustu v ..., od koder večkrat v mesecu pride svoja dela opravljat
in končno tla je C. D. dodeljen gozdni inženir Z., ki je napravil v septembru 1922
v ... višji državni izpit za gozdnega upravitelja. Po poročilu pristojne pol. šumske
uprave v ... gozdni upravitelj A. B. v Y. glasom svoje lastne izjave napram nadzorujočemu
starešini pol. šumske uprave ne pride nikdar v X., dalje nadgozdar C. D.
ni na dopustu zaradi bolezni, marveč je nameščen pri veletrgovcu O. in gre le vsak
mesec enkrat v X., inženir Z. pa je bil le začasno nameščen za izvršitev revizijegospodarskega
načrta ter je že ... 1923 zapustil predmetno veleposestvo in končno,
ima N. N. na vsem veleposestvu le enega gozdnega čuvaja in dva lovska, čuvaja. Na.
osnovi teh uradnih podatkov je okrajno glavarstvo po zaslišanju obdolženega N. N.
spoznalo le-tega z razsodbo od ... 1924, št. ... krivim prestopka po § 3 in 4 uredbe94




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 41     <-- 41 -->        PDF

od 3. IX. 1912, staj. dež. zuM. st. 41 in je direkcija šum z odločbo od ... 1924, št. ...
potrdila navedeno kazeneko razsodbo.


Z ozirom na iz-id zgoraj navedenega predhodnega ugotovitvenega postopanja
okrajnega glavarstva v ..., upravno sodišče ni našlo, da bi bil tožitelj zadostil zakonitim
predpisom o namestitvi gozdnih upraviteljev, kajti § 22 gozdnega zakona zahtevav
dosego pravilnega gozdnega obratovanja pri velikih gozdnih posestvih namestitev
strokovnjakov t. j . gozdnih upraviteljev z dokazom usposobljenosti in ne le za prilično
pregledavanje in za vrhovni nadzor marveč za neposredno stalno vodstvo gozdnega
obratovanja v gozdu in pisarni. Temu pa tožitelj ni zadostil, saj sta po lastnih izjavah
tožitelja sosedni gozdni upravitelj A. B. in nadgozdar C. D. oba drugod nameščena
in pride slednji baje le večkrat na mesec ogledovat predmetno veleposestvo. Po § 52
gozdnega zakona je gozdnemu upravitelju dodeliti primerno gozdno varstveno in pazniško
oeoibje ter je štajerski» pokra-jinski namestnik na-osnovi zakonite pooblastitve
z uredbo od 30. IX. 1912, staj. dež. zak. št. 41 določil kot minimum, po en gozdovarstven*
organ za vsakih 1000 ha. Glasom uradnih podatkov pa meri predmetno gozdno veleposestvo
. . . ha, a ima lastnik le enega gozdnega in dva lovska čuvaja.


Ne more se torej trditi, da bi se tožitelju kršila pravica ali v zakonu osnovan
neposredni osebni interes z izrekom o krivdi, v kolikor se nanaša na namestitev gozdnega
upravitelja in gozdnega varstvenega in pazniškega osobja.


2. Z isto kazensko razsodbo je okrajno glavarstvo spoznalo tožitelja krivim prestopka
§ 4 gozdnega zakona oziroma § 13 zakona o nekaterih gozdno- in vodnopolicijskih
odredbah v Sloveniji, ker ni izvršil predpisane pogozditve na sečni ploskvi
... ha. Z odlokom od ... 1921, št. ... je okrajno glavarstvo v ... N. N. ob dovolitvi
sečnje naročilo, da mora z ozirom na visoko iu strmo lego sečne ploskve v smislu §
4 gozdnega zakona takoj, najkasneje pa do .. . 1922 z močnimi gozdnimi sadikami
pogozditi sečne ploskve. Po poročilu pol. šumske uprave v ... se pogozditev na posekanih
ploskvah v skupni površini ... ha ni pravočasno izvršila, vsled česar je
okrajno glavarstvo v ... z odločbo od ... 1922, št. ...., N. N. vnovič opozorilo na predpisano
pogozditev pod pretnjo kazenskega postopanja. Po uradnih opazovanjih pristojnih
šumarskih organov N. N. tudi v letu 1923 ni izvršil za leto 1922 naročenega
pogozdovanja. Na podstavi teh činjenic je okrajno glavarstvo v ... zoper N. N.
uvedlo kazensko postopanje zaradi opuščene pogozditve in je obdolženec v teku kazenskega
postopanja sam priznal, da je namenoma, iz gozdnotehničnih razlogov hotel
predmetne sečne ploskve šele leta 1924 pogozditi. Po § 1 gozdnega zakona, se gozdi ne
sinejo opustošiti t. j . ne sme se ravnati ž njimi tako, da bi se n&daljna vzgoja drevja
obtežila ali popolnoma onemogočila, a po § 13 naredbe celokupne deželne vlade za
Slovenijo od 19. V. 1920, Ur. 1. št. 241 odnosno zakona od 28. H. 1922, Ur. 1. št. 383,


o uekaterih gozdnopoliciiskih in vodnorpolicijekih odredbah se morajo sečne ploskve
v rokih, določenih ob dovolitvi sečnje oziroma v zakoniteni roku na predpisani način
pospraviti in zopet pogozditi. Tz upravnih spisov pa povsem jasno sledil da tožitelj ni
izvršil ob določenem roku predpisane pogozditve sečnih ploskev. V vprašanje, ali bi bil
drug način pogozditve bolj primeren, se pa upravno sodišče nima spuščati, ker je to
stvar svobodnega preudarka upravnega oblastva iu sta povrh oba odloka, s katerima se
je predpisal določen način pogozditve, postala neizpodbojiia.
Ne more se torej trditi, da bi se N. N. z izrekom krivde, storjene z uepogozditvîjo
sečnih ploskev. Kršila pravica ali v zakonu osnovan neposredni interes.
Iz navedenih rajlogov je moralo upravno sodišče tož-bo zavrniti kot neosnovano.


96